Trg spletnih lekarn bo v Evropi do leta 2025 po napovedih rasel po 14 % povprečni letni stopnji
Hitra penetracija interneta, izdajanje e-receptov, velika razširjenost kroničnih bolezni, izboljšanje možnosti spletnih plačil ter staranje prebivalstva so v zadnjih letih povečali priljubljenost spletnih lekarn. Spletne lekarne hitro rastejo predvsem v razvitih evropskih državah. Velik potencial za spletne lekarne so države južne Evrope, kot so Francija, Nemčija, Italija in Španija. Nemčija je najhitreje rastoči regionalni trg, predvsem zaradi hitre dostopnosti do interneta in večje ozaveščenosti o prednosti nakupa zdravil preko spleta. Francija in Italija sta že uveljavljena trga, ki prispevata pomemben delež na evropskem trgu.
Spletna prodaja zdravil brez recepta naj bi v Evropi v prihodnjih petih letih rasla po 3 % povprečni letni stopnji. Rast prodaje v tem segmentu je posledica vedno bolj ohlapnih predpisov v Evropi, pa tudi zmanjšanega obsega zdravil, zajetih v zavarovalniških shemah.
Izdajanje e-receptov pa bo v napovedanem obdobju spodbujalo tudi rast spletne prodaje zdravil na recept. Uporaba e-recepta je pomembna politika za izboljšanje zdravstvenega varstva v Evropi. Cilj politike je vzpostavitev čezmejnega elektronskega zdravstvenega sistema, ki bo državljanom omogočil, da dobijo in uporabljajo e-recepte kjer koli v Evropi. V letu 2018 je bilo približno 1,5 % vseh zdravil na recept v Nemčiji prodanih prek spletnih lekarn. Država bo verjetno uvedla e-recepte v letu 2020, kar naj bi odprlo ogromne tržne priložnosti za spletne lekarne.
Razpoložljivost širokopasovnega interneta in hitro povečanje dohodkov med evropskimi potrošniki vplivata na povečano uporabo mobilnih telefonov. Penetracija pametnih telefonov v zahodni Evropi znaša dobrih 77 %, v vzhodni Evropi pa nekaj več kot 60 %. V zahodni regiji je delež mobilnih širokopasovnih naročnin visok zaradi dobro razvitih omrežij WCDMA in zgodnjega uvajanja LTE. Vendar naj bi 4G dosegel svoj vrhunec do leta 2023, saj naj bi potrošniki sčasoma prešli na 5G storitve. Do leta 2025 bo v Evropi približno 205 mio 5G povezav, kar predstavlja približno 30 % vseh povezav. Vse to bo pospeševalo rast spletne prodaje zdravil v napovedanem obdobju.
Evropski trg spletnih lekarn je zaradi prisotnosti velikih ponudnikov skoncentriran v Nemčiji, Združenem kraljestvu in v Franciji. Nemčija je največji trg spletnih lekarn, saj je imela v letu 2019 približno 56 % tržni delež. Združeno kraljestvo in Francija pa sta drugi in tretji največji trg. Tudi v prihodnjih petih letih bosta ti dve državi po napovedih dosegali najvišje rasti, zaradi vse večje mobilnosti, staranja prebivalstva, naraščajočih kroničnih bolezni, povečevanja strateškega sodelovanja z IT podjetji ter izboljšanih možnosti spletnega plačevanja.
Evropski trg spletnih lekarn hitro raste. Največjo rast so lani zabeležile Nemčija, Združene kraljestvo, Nizozemska in Švica. Kljub velikim možnostim za razvoj spletnih lekarn pa zelo počasno rast dosegajo Španija, Italija, Poljska in Češka.
Med ponudniki na trgu obstaja močna konkurenca. Še pred uveljavitvijo spletnih lekarn so na trgu delovali posamezni dobro uveljavljeni konkurenti in močne verige lekarn. Vstop večjih spletnih lekarn na trg in želja po širitvi na nove trge je sprožila številne prevzeme v tej panogi.
Vidnejši ponudniki na evropskem trgu spletnih lekarn so: Zur Rose Group, Shop Apotheke, UK Meds, AMX Holdings, Parafarmacia-online, Newpharma, MonCoinSanté, Meds, Azeta, Lloyds Pharmacy, Oxford Online Pharmacy, Chemist 4 U, Simple Online Pharmacy, myCARE, The Canadian Pharmacy, Juvalis, Apotea, Chemistdirect, Lékárna WPK, Pharmacy2U, Index Medical, inhousePharmacy, Prvalekarna, Cocooncente, DeOnlineDrogist, MedExpress, Farmacia Internacional, Lekarnar, BestPharmacy, Pharm24, Pharmacy4u in Vamida.
Vir: Factiva; MarketResearch
Več informacij o globalnih trendih na področju farmacije
