Vetrna energija bo do leta 2030 podvojila prispevek k evropskemu BDP

 

Naložbe v evropsko vetrno energijo 

Glede na študijo Rystad Energy je 27 držav EU do leta 2023 v kopenske vetrne elektrarne vložilo skoraj 39 mlrd EUR. Glavne vlagateljice v to obnovljivo tehnologijo so bile v zadnjih letih Nemčija, Francija, Švedska in Španija.

Nemčija in Nizozemska sta bili tudi največji vlagateljici v vetrne turbine na morju.

Francija je prav tako znatno povečala svoje naložbe v zadnjih letih, s prvo obsežno vetrno elektrarno na morju, dokončano leta 2022.

V evropskih državah zunaj EU naložbe v vetrno energijo prevladujejo zlasti v Združenem kraljestvu, ki je v zadnjem desetletju znatno povečalo svoje zmogljivosti vetra na morju. Trenutno ima država največ, približno 45 % operativnih zmogljivosti na evropski celini. Poleg tega je Združeno kraljestvo tudi največja vlagateljica v vetrne elektrarne na kopnem zunaj EU. 

Tudi Norveška je med letoma 2015 in 2019 povečala svoje naložbe v vetrno energijo, nato pa je zaradi licenciranja te tehnologije, ki ga je uvedla vlada, prišlo do zastoja naložb. 
 

Vetrna industrija ima vse pomembnejšo vlogo v evropskem gospodarstvu 

Ker postaja proizvodnja vetrne energije pomemben vir oskrbe z električno energijo v Evropi, ima vetrna industrija vse pomembnejšo vlogo v evropskem gospodarstvu.

Vetrni sektor trenutno zaposluje približno 320.000 ljudi in neposredno prispeva okoli 30 mlrd EUR k evropskemu BDP. 

Analitiki Rystad Energy napovedujejo, da bi se lahko število delovnih mest, povezanih z vetrno energijo, do konca desetletja povečalo na več kot 560.000.

Leta 2010 je neposredni prispevek sektorja dosegel 10,6 mlrd EUR, kar je le 0,05 % evropskega BDP.

Po ocenah analitikov naj bi ta prispevek v letu 2023 dosegel 26,2 mlrd EUR ali 0,11 % BDP, pri čemer je večina te rasti posledica večje proizvodnje vetrne energije zaradi povečanja nameščenih zmogljivosti.

Prispevek vetrne energije k evropskemu BDP naj bi se do leta 2030 podvojil na 0,22 % BDP in na okoli 53 mlrd EUR.
 

2030 bi vetrna energija že lahko dosegla 35 % evropske mešanice energetskih virov 

Skupaj je 27 držav članic EU lani namestilo rekordnih 16,2 GW vetrnih zmogljivosti, ki trenutno presegajo 220 GW, od tega je le 19,4 GW na morju. Velika večina novih turbin je še vedno na kopnem (82 % ali 13,3 GW), 1 GW pa se nanaša na ponovno napajanje starejše opreme. 

V letu 2023 je bilo v EU nameščenih tudi rekordnih 2,9 GW vetrnih turbin na morju. Wind Europe opozarja, da je kljub rekordnim vrednostim namestitev to še vedno polovica tistega, kar bi morali v EU namestiti, da bi dosegli evropske cilje glede obnovljivih virov do leta 2030.

Wind Europe ocenjuje, da bodo države EU v naslednjih 6 letih namestile 201 GW vetrnih zmogljivosti, s povprečno letno stopnjo 29 GW.

Evropske vlade so se zavezale krepitvi sektorja vetrne energije. Po ocenah bi leta 2030 vetrna energija že lahko dosegla 35 % evropske mešanice energetskih virov v primerjavi s sedanjimi 19 %, a pod pogojem, da bo EU vlagala tudi v gradnjo novih električnih omrežij. 
 

Letna konferenca Wind Europe o vetrni energiji, Bilbao, 20. do 22. marec 2024

V mestu Bilbao v Španiji, bo med 20. in 22. marcem 2024 potekala letna konferenca o vetrni energiji, ki jo organizira WindEurope. Pričakujejo več kot 12.000 ljudi, 520 razstavljavcev, 14 ministrov in 400 govorcev s področja politike, industrije in akademske sfere.

Pod geslom Naš veter, naša vrednost, bodo na dogodku predstavili evropsko vetrno energijo, njen pomen za evropsko gospodarstvo, zaposlovanje v sektorju, varstvo narave, energetsko varnost, gospodarsko konkurenčnost in druga pomembna področja iz tega sektorja.

Dogodek poteka v času naraščajočega optimizma za evropsko vetrno industrijo, ki ga zaznamuje povečanje naložb v nove vetrne elektrarne, rekordni obsegi dražb in ponovno dobičkonosna dobavna veriga.


 

Viri: Factiva, CE Noticias Financieras

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

V Evropi vetrna energija že proizvede več električne energije kot premog

 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.