Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan

KZ / KAZ

Astana

2.717.300

18,2 (ocena 2015)

Predsedniška republika

Kazaščina, ruščina

 Muslimani 47 %, pravoslavni 44 %, protestanti 2 %, ostali 7 %

8.896 EUR (2015)

Tenge (KZT)

Slovenija +4 / +5

+ 7

 

 

Večja mesta

Almaty

Karaganda

Shymkent

Astana

Ust-Kamenogorsk

Pavlodar

Št. prebivalcev 

1.129.000

437.000

360.000

313.000

311.000

301.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 26. aprila 2015 (predsedniške), marca 2016 (Mazhilis) ter avgusta 2014 (polovica senata). Naslednje volitve: 2017 (polovica senata); 2020 (predsedniške); 20121 (Mazhilis)

Vodstvo države:

Predsednik Nursultan Nazarbajev je bil prvič izvoljen v decembru 1991 ter ponovno januarja 1999, decembra 2005, aprila 2011 in aprila 2015.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. V praksi g. Nazarbajev izvaja obsežen nadzor nad političnim in gospodarskim področjem.

Premier: Karim Masimov

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Velik padec cen nafte v letih 2008-09 je opozoril na preveliko odvisnost Kazahstana od nafte. Zato si vlada prizadeva divezificirati gospodarstvo stran od ogljikovodikov, ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor in zmanjšati vlogo države v gospodarstvu. Vlada se je na upočasnitev gospodarstva odzvala s programom privatizacije. S paketom spodbud se bo spodbudilo kreditiranje manjših podjetij in pomagalo dokapitalizirati bančni sistem. Poslovno okolje se bo nekoliko izboljšalo, tudi pogoji za naložbe v rudarstvo se bodo omilili. 

Evrazijska gospodarska zveza (EEU) zahteva harmonizacijo regulativnih režimov med državami članicami v različnih sektorjih. To po napovedih analitikov pomeni, da bo udejanjanje neenakomerno in z rahlo prisilo. Monetarna in fiskalna politika se bo še naprej določala na nacionalni ravni. Zelo malo je verjetno, da bo vzpostavljena enotna EEU valuta, vendar takega razvoja ni moč povsem izključiti. Vzporedno z učinkovito rabo energije, si bo vlada prizadevala za nadaljnjo integracijo v svetovno gospodarstvo.
 
Nezaposlenost je v letu 2015 znašala 5 %. Za leto 2016 analitiki napovedujejo 5,7 %, za leto 2017 in 2018 pa okoli 5,4 % nezaposlenost. 

Inflacija je v letu 2015 znašala 6,7 %. Za leto 2016 je napovedana 14,6 % inflacija. Do leta 2018 naj bi inflacija upadla na 6,7 %.
 
Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je aprila 2016 znašala 349 EUR. Minimalna mesečna plača v letu 2016 znaša 60 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge