Južna Koreja

Predstavitev gospodarstva Južne Koreje

Predstavitev države

 
Uradni naziv Taehan-min'guk / Republika Koreja
Mednarodna oznaka KR/KOR
Glavno mesto Seul
Velikost (km2) 99.678
Prebivalci (mio) 51,8
Uradni jezik Korejski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Protestanti (19,7 %), budisti (15,5 %), katoličani (7,9 % )
Denarna enota Južnokorejski won (KRW)
Čas GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas
Klicna številka +82



 

Prebivalstvo Južne Koreje


Južna Koreja ima 51,8 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Seul 9.776.000
Busan 3.429.000
Incheon 2.923.000
Daegu 2.465.000
Daejeon 1.531.000
Gwangju 1.501.000
 

Politični sistem

Politični sistem:

Predsedniški sistem, predsednik in parlament sta izvoljena neposredno.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Kuk Hoe) je izvoljen za štiriletni mandat. Parlament ima 300 sedežev. Večina sedežev je porazdeljenih glede na rezultate volitev v geografskih volilnih enotah, preostanek pa je porazdeljen med različnimi strankami v sorazmerju z njihovimi deleži pridobljenimi na volitvah.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile aprila 2020, predčasne predsedniške pa 9. marca 2022. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale v letu 2024, naslednje predsedniške pa leta 2027.

Vodstvo države:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 15. aprila 2020, je prepričljivo zmagala Demokratična stranka dosedanjega predsednika Moon Jae ina. Osvojila je 163 glasov v 300 članskem parlamentu. Stranka platforme je osvojila 17 sedežev, kar bo levo usmerjeni vladi omogočilo 180 sedežev podpore.

Izvršilna oblast:

Zadnje predsedniške volitve v Južni Koreji so potekale 9. marca 2022. Po južnokorejski ustavi so predsedniki omejeni na en sam petletni mandat, kar pomeni, da sedanji predsednik Moon Jae-in ni mogel kandidirati za drugi mandat. Za novega predsednika je bil izvoljen Yoon Suk Yeol, ki je v tesnem izidu premagal tekmeca  Lee Jae-myunga.
 
 

Južna Koreja je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) ter WTO (World Trade Organisation). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Ima tudi podpisana prosto trgovinska sporazuma z ZDA in EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).


Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 51,7 51,8 51,8 51,8 51,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 530 532 531
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.879,6 1.785,1 1.628,5 1.531,2 1.442,4
 BDP per capita (v EUR): 36.325 34.473 31.425 29.543 27.825
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 2.774,5 2.658,2 2.524,6 2.051,5 2.032,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 53.618 51.330 48.727 39.579 39.202
 Rast BDP (v %): 2,5 1,3 2,6 4,1 -0,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,9 3,1 2,9 3,7 3,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,9 2,8 5,1 2,5 0,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -593,8 -533,9 -562,5 -485,2 -383,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 653,5 587,1 576,6 549,6 454,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,0 -0,2 3,0 10,8 -1,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,1 2,2 3,5 10,1 -3,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 13,7 14,4 15,1 14,2 7,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 8,6+ 70,6 64,5 60,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 43,3+ 370,0 274,6 203,6
Stopnja tveganja države (op): / 24 26 26 26
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / / 5

 


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
( +) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/)  Podatek ni na voljo.


Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2023.

 

Delo v Južni Koreji


Tujci morajo za delo v Južni Koreji pridobiti delovni vizum. Običajno je dokument vezan na določeno delovno mesto, zato je v primeru spremembe delodajalca ali delovnega mesta potrebno vizum ponovno izdati. Prosilci morajo za delovni vizum zaprositi osebno na korejskem konzulatu v svoji državi, vendar šele po podpisu pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem.

Podjetje v Južni Koreji, ki zaposli tujega strokovnjaka, mora pridobiti posebno potrdilo, ki potrjuje zakonitost zaposlitve tujca. Nezakonito delo v Južni Koreji lahko povzroči visoke kazni in izgon iz države s kasnejšo prepovedjo vstopa.

Izdaja delovnega vizuma običajno traja do en mesec. Sprva se dokument izda za eno leto s pravico do podaljšanja, vendar le, če se delodajalec ne spremeni.

Največ delovnih mest je za tujce na voljo v avtomobilski industriji, IT sektorju, ladjedelništvu, v industriji elektronike ter v finančnem sektorju.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Uradna minimalna bruto plača se je januarja 2023 dvignila na 9.620 KRW na uro, kar je približno 7,08 EUR.

Povprečna mesečna bruto plača v Južni Koreji je v januarju 2023 znašala približno 4.087.400 KRW (3.009,71 EUR).


Vrednosti KRW so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024* 2025*
Rast zasebne potrošnje 4,4 1,8 2,5 2,7
Rast javne potrošnje 4,1 3,5 3,7 4,1
Rast investicij -0,9 1,7 2,4 2,9


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2023.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Južna Koreja je v letu 2021 izvozila za 564,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 505,2 mlrd EUR. 
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 59,2 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Južna Koreja največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, plastiko ter nafto in plin.
  • Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (25,3 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Vietnam, Hong Kong, Kitajska in Japonska.
  • Južna Koreja je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, rude ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (22,5 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Avstralija in Savdska Arabija. 

 

Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Mineralna goriva, olja 22,4 Električna in elektronska oprema 31,2
Električna in elektronska oprema 18,7 Stroji, jedrski reaktorji 11,8
Stroji, jedrski reaktorji 11,2 Vozila 10,4
Rude, žlindre in pepeli 4,0 Plastika in plastični izdelki 6,7
Optična, tehn. in medic. oprema 3,7 Mineralna goriva, olja 6,2
 
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Kitajska 22,5 Kitajska 25,3
ZDA 12,0 ZDA 14,9
Japonska 8,9 Vietnam 8,8
Avstralija 5,4 Hong Kong, Kitajska 5,8
Savdska Arabija 3,9 Japonska 4,7
Slovenija (82. mesto) <0,1 Slovenija (46. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2018 znašale 181,3 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 11,1 %.
  • Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2018 znašale 325,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 14,7 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2020 - 2023 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.

 

 

Poglejte si tudi: