Južna Koreja 
Predstavitev gospodarstva Južne Koreje
Predstavitev države
Uradni naziv | Taehan-min'guk / Republika Koreja |
Mednarodna oznaka | KR/KOR |
Glavno mesto | Seul |
Velikost (km2) | 99.678 |
Prebivalci (mio) | 51,8 |
Uradni jezik | Korejski. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Protestanti (19,7 %), budisti (15,5 %), katoličani (7,9 % ) |
Denarna enota | Južnokorejski won (KRW) |
Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
Klicna številka | +82 |
Prebivalstvo Južne Koreje
Južna Koreja ima 51,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Seul | 9.776.000 |
Busan | 3.429.000 |
Incheon | 2.923.000 |
Daegu | 2.465.000 |
Daejeon | 1.531.000 |
Gwangju | 1.501.000 |
Politični sistem
Politični sistem: |
Predsedniški sistem, predsednik in parlament sta izvoljena neposredno. |
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Kuk Hoe) je izvoljen za štiriletni mandat. Parlament ima 300 sedežev. Večina sedežev je porazdeljenih glede na rezultate volitev v geografskih volilnih enotah, preostanek pa je porazdeljen med različnimi strankami v sorazmerju z njihovimi deleži pridobljenimi na volitvah. |
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile aprila 2020, predčasne predsedniške pa 9. marca 2022. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale v letu 2024, naslednje predsedniške pa leta 2027. |
Vodstvo države: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 15. aprila 2020, je prepričljivo zmagala Demokratična stranka dosedanjega predsednika Moon Jae ina. Osvojila je 163 glasov v 300 članskem parlamentu. Stranka platforme je osvojila 17 sedežev, kar bo levo usmerjeni vladi omogočilo 180 sedežev podpore. |
Izvršilna oblast: |
Zadnje predsedniške volitve v Južni Koreji so potekale 9. marca 2022. Po južnokorejski ustavi so predsedniki omejeni na en sam petletni mandat, kar pomeni, da sedanji predsednik Moon Jae-in ni mogel kandidirati za drugi mandat. Za novega predsednika je bil izvoljen Yoon Suk Yeol, ki je v tesnem izidu premagal tekmeca Lee Jae-myunga. |
Južna Koreja je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) ter WTO (World Trade Organisation). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Ima tudi podpisana prosto trgovinska sporazuma z ZDA in EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 51,7 | 51,8 | 51,8 | 51,8 | 51,8 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 530 | 532 | 531 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.879,6 | 1.785,1 | 1.628,5 | 1.531,2 | 1.442,4 |
BDP per capita (v EUR): | 36.325 | 34.473 | 31.425 | 29.543 | 27.825 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.774,5 | 2.658,2 | 2.524,6 | 2.051,5 | 2.032,5 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 53.618 | 51.330 | 48.727 | 39.579 | 39.202 |
Rast BDP (v %): | 2,5 | 1,3 | 2,6 | 4,1 | -0,7 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,9 | 3,1 | 2,9 | 3,7 | 3,9 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 0,9 | 2,8 | 5,1 | 2,5 | 0,5 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -593,8 | -533,9 | -562,5 | -485,2 | -383,6 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 653,5 | 587,1 | 576,6 | 549,6 | 454,3 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | -0,2 | 3,0 | 10,8 | -1,7 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 2,2 | 3,5 | 10,1 | -3,1 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 13,7 | 14,4 | 15,1 | 14,2 | 7,7 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 8,6+ | 70,6 | 64,5 | 60,0 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 43,3+ | 370,0 | 274,6 | 203,6 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 26 | 26 | 26 |
Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 5 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
( +) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Delo v Južni Koreji
Tujci morajo za delo v Južni Koreji pridobiti delovni vizum. Običajno je dokument vezan na določeno delovno mesto, zato je v primeru spremembe delodajalca ali delovnega mesta potrebno vizum ponovno izdati. Prosilci morajo za delovni vizum zaprositi osebno na korejskem konzulatu v svoji državi, vendar šele po podpisu pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem.
Podjetje v Južni Koreji, ki zaposli tujega strokovnjaka, mora pridobiti posebno potrdilo, ki potrjuje zakonitost zaposlitve tujca. Nezakonito delo v Južni Koreji lahko povzroči visoke kazni in izgon iz države s kasnejšo prepovedjo vstopa.
Izdaja delovnega vizuma običajno traja do en mesec. Sprva se dokument izda za eno leto s pravico do podaljšanja, vendar le, če se delodajalec ne spremeni.
Največ delovnih mest je za tujce na voljo v avtomobilski industriji, IT sektorju, ladjedelništvu, v industriji elektronike ter v finančnem sektorju.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto plača se je januarja 2023 dvignila na 9.620 KRW na uro, kar je približno 7,08 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača v Južni Koreji je v januarju 2023 znašala približno 4.087.400 KRW (3.009,71 EUR).
Vrednosti KRW so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 4,4 | 1,8 | 2,5 | 2,7 |
Rast javne potrošnje | 4,1 | 3,5 | 3,7 | 4,1 |
Rast investicij | -0,9 | 1,7 | 2,4 | 2,9 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Južna Koreja je v letu 2021 izvozila za 564,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 505,2 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 59,2 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Južna Koreja največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, plastiko ter nafto in plin.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (25,3 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Vietnam, Hong Kong, Kitajska in Japonska.
- Južna Koreja je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, rude ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (22,5 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Avstralija in Savdska Arabija.
Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
---|---|---|---|
Mineralna goriva, olja | 22,4 | Električna in elektronska oprema | 31,2 |
Električna in elektronska oprema | 18,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 11,8 |
Stroji, jedrski reaktorji | 11,2 | Vozila | 10,4 |
Rude, žlindre in pepeli | 4,0 | Plastika in plastični izdelki | 6,7 |
Optična, tehn. in medic. oprema | 3,7 | Mineralna goriva, olja | 6,2 |
Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
---|---|---|---|
Kitajska | 22,5 | Kitajska | 25,3 |
ZDA | 12,0 | ZDA | 14,9 |
Japonska | 8,9 | Vietnam | 8,8 |
Avstralija | 5,4 | Hong Kong, Kitajska | 5,8 |
Savdska Arabija | 3,9 | Japonska | 4,7 |
Slovenija (82. mesto) | <0,1 | Slovenija (46. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2018 znašale 181,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 11,1 %.
- Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2018 znašale 325,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 14,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2020 - 2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi: