Južna Koreja 
Predstavitev gospodarstva Južne Koreje
Predstavitev države
Uradni naziv | Taehan-min'guk / Republika Koreja |
Mednarodna oznaka | KR/KOR |
Glavno mesto | Seul |
Velikost (km2) | 99.678 |
Prebivalci (mio) | 51,8 |
Uradni jezik | Korejski. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Protestanti (19,7 %), budisti (15,5 %), katoličani (7,9 % ) |
Denarna enota | Južnokorejski won (KRW) |
Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
Klicna številka | +82 |
Prebivalstvo Južne Koreje
Južna Koreja ima 51,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Seul | 9.776.000 |
Busan | 3.429.000 |
Incheon | 2.923.000 |
Daegu | 2.465.000 |
Daejeon | 1.531.000 |
Gwangju | 1.501.000 |
Politični sistem
Politični sistem: |
Predsedniški sistem, predsednik in parlament sta izvoljena neposredno. |
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Kuk Hoe) je izvoljen za štiriletni mandat. Parlament ima 300 sedežev. Večina sedežev je porazdeljenih glede na rezultate volitev v geografskih volilnih enotah, preostanek pa je porazdeljen med različnimi strankami v sorazmerju z njihovimi deleži pridobljenimi na volitvah. |
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile aprila 2020, predčasne predsedniške pa 9. marca 2022. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale v letu 2024, naslednje predsedniške pa leta 2027. |
Vodstvo države: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 15. aprila 2020, je prepričljivo zmagala Demokratična stranka dosedanjega predsednika Moon Jae ina. Osvojila je 163 glasov v 300 članskem parlamentu. Stranka platforme je osvojila 17 sedežev, kar bo levo usmerjeni vladi omogočilo 180 sedežev podpore. |
Izvršilna oblast: |
Zadnje predsedniške volitve v Južni Koreji so potekale 9. marca 2022. Po južnokorejski ustavi so predsedniki omejeni na en sam petletni mandat, kar pomeni, da sedanji predsednik Moon Jae-in ni mogel kandidirati za drugi mandat. Za novega predsednika je bil izvoljen Yoon Suk Yeol, ki je v tesnem izidu premagal tekmeca Lee Jae-myunga. |
Južna Koreja je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) ter WTO (World Trade Organisation). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Ima tudi podpisana prosto trgovinska sporazuma z ZDA in EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 51,7 | 51,8 | 51,8 | 51,8 | 51,8 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 530++ | 532 | 531 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.780,7 | 1.650,4 | 1.589,6 | 1.537,5 | 1.442,4 |
BDP per capita (v EUR): | 34.416 | 31.871 | 30.684 | 29.661 | 27.825 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.722,8 | 2.603,6 | 2.467,7 | 2.059,4 | 2.032,3 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 52.621 | 50.275 | 47.626 | 39.731 | 39.202 |
Rast BDP (v %): | 2,5 | 1,3 | 2,6 | 4,3 | -0,7 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,8 | 2,7 | 2,9 | 3,7 | 3,9 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,4 | 3,0 | 5,1 | 2,5 | 0,5 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -643,3 | -581,2 | -641,4 | -485,1 | -383,6 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 675,9 | 601,0 | 655,7 | 549,2 | 454,3 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,6 | -0,7 | 3,4 | 11,1 | -1,7 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 1,0 | 3,5 | 10,1 | -3,1 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 17,9 | 17,4 | 17,1 | 18,7 | 7,7 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 30,7+ | 70,6 | 64,5 | 60,0 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 166,8+ | 369,9 | 274,6 | 203,6 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 25 | 26 | 26 | 26 |
Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 5 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Južni Koreji
Tujci morajo za delo v Južni Koreji pridobiti delovni vizum. Običajno je dokument vezan na določeno delovno mesto, zato je v primeru spremembe delodajalca ali delovnega mesta potrebno vizum ponovno izdati. Prosilci morajo za delovni vizum zaprositi osebno na korejskem konzulatu v svoji državi, vendar šele po podpisu pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem.
Podjetje v Južni Koreji, ki zaposli tujega strokovnjaka, mora pridobiti posebno potrdilo, ki potrjuje zakonitost zaposlitve tujca. Nezakonito delo v Južni Koreji lahko povzroči visoke kazni in izgon iz države s kasnejšo prepovedjo vstopa.
Izdaja delovnega vizuma običajno traja do en mesec. Sprva se dokument izda za eno leto s pravico do podaljšanja, vendar le, če se delodajalec ne spremeni.
Največ delovnih mest je za tujce na voljo v avtomobilski industriji, IT sektorju, ladjedelništvu, v industriji elektronike ter v finančnem sektorju.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto plača se je januarja 2023 dvignila na 9.620 KRW na uro, kar je približno 7,08 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača v Južni Koreji je v januarju 2023 znašala približno 4.087.400 KRW (3.009,71 EUR).
Vrednosti KRW so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 4,1 | 1,9 | 2,4 | 2,6 |
Rast javne potrošnje | 4,0 | 2,5 | 3,5 | 3,7 |
Rast investicij | -0,5 | 1,7 | 2,4 | 2,9 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Južna Koreja je v letu 2022 izvozila za 576,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 562,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 14,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Južna Koreja največ izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, nafto in plin ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (22,8 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Vietnam, Japonska in Hong Kong, Kitajska.
- Južna Koreja je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, optično, tehnično in medicinsko opremo ter rude.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (21,1 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Avstralija in Savdska Arabija.
Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
---|---|---|---|
Mineralna goriva, olja | 29,9 | Električna in elektronska oprema | 30,8 |
Električna in elektronska oprema | 18,0 | Vozila | 11,1 |
Stroji, jedrski reaktorji | 9,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 10,7 |
Optična, tehn. in medic. oprema | 3,1 | Mineralna goriva, olja | 9,5 |
Rude, žlindre in pepeli | 3,0 | Plastika in plastični izdelki | 6,0 |
Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
---|---|---|---|
Kitajska | 21,1 | Kitajska | 22,8 |
ZDA | 11,2 | ZDA | 16,1 |
Japonska | 7,5 | Vietnam | 8,9 |
Avstralija | 6,1 | Japonska | 4,5 |
Savdska Arabija | 5,7 | Hong Kong, Kitajska | 4,0 |
Slovenija (91. mesto) | <0,1 | Slovenija (41. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2021 znašale 223,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,7 %.
- Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2021 znašale 467,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 13,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2021 - 2024 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Južno Korejo
Države vlagateljice | mio EUR |
---|---|
Japonska | 50.695 |
ZDA | 30.743 |
Singapur | 16.361 |
Nizozemska | 15.573 |
Združeno kraljestvo | 15.179 |
Nemčija | 9.277 |
Malta | 7.926 |
Kitajska | 7.551 |
Hong Kong, Kitajska | 6.789 |
Francija | 6.471 |
Podjetje | Država |
---|---|
IBM Corporation | ZDA |
Japan Universal Holdings Sprlu | Luksemburg |
Daimler Ag | Nemčija |
Costco Wholesale Corporation | ZDA |
The Gap Inc | ZDA |
Axa | Francija |
Roche Holding Ag | Švica |
Ab Volvo | Švedska |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi: