Finska

Predstavitev gospodarstva Finske


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Suomen Tasavalta / Republika Finska

FI / FIN

Helsinki

338.145

5,5 (ocena 2015)

Finski in švedski 

Evangeličanski luteranci 84 %, pravoslavni 1%, ostali in neopredeljeni 15%

37.994 EUR (2015)

Evro (EUR)

Slovenija + 1

+ 358

 

 

Večja mesta

Helsinki

Espoo

Tampere

Vantaa

Št. prebivalcev 

622.000

266.000

223.000

211.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile v aprilu 2015 (zakonodajne) in februarja 2012 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2019, naslednje predsedniške pa februarja 2018.

Vodstvo države:

Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. Sauli Niinistö je prevzel dolžnosti 1. marca 2012 za svoj prvi šestletni mandat.

Izvršilna oblast:

Državni svet (Valtioneuvosto) sestavlja predsednik vlade in do 18 ministrov. Vlado premiera Juhe Sipile, ki jo je 29. maja 2015 imenoval predsednik republike, sestavlja 14 ministrov. Stranka centra (KESK) ima šest ministrskih položajev. Stranka Fincev (PS) in konservativna Narodna koalicijska stranka (KOK) imata po štiri ministrske položaje.

Premier: Juha Sipilä (KESK)

 

Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Uspeh PS na splošnih volitvah bo še naprej vplival na politično agendo, čeprav se je nasprotovanje stranke do podpornih mehanizmov območja evra za šibkejše države nekoliko omililo ob poglobitvi grške krize v letu 2015. Finska je podprla dogovor za pogajanja o tretjem svežnju pomoči Grčiji v juliju. V preteklih letih je Finska zavarovala posojila s premoženjem za svoje prispevke za drugi paket pomoči Grčiji in reševanje španskih bank.

Finska se je strinjala s fiskalno pogodbo EU kljub pomislekom glede združljivosti pogodbe s finsko ustavo. Stranki PS in SDP (Socilno demokratska stranka) sta skeptični glede vloge prostega trga, vendar večja spremembe politike niso verjetne. Nova koalicija bo poskušala zmanjšati proračunski primanjkljaj, čeprav je ta po standardih EU majhen. Druga pomembna vprašanja so še energija, naraščajoča zadolženost gospodinjstev, okoljska politika, podjetništvo, zaposlenost, raziskave in izobraževanje. Razprava glede pridružitvi zvezi NATO se je intenzivirala po ruski priključitvi Krima. Malo verjetno je, da bo Finska postala članica NATO, vendar so septembra 2014 okrepiti svoje odnose z zavezništvom s podpisom memoranduma o soglasju o podpori države gostiteljice.
 
Zunanja politika bo še naprej izziv. Široko politično soglasje med strankami v novi desnosredinski vladi bo omogočilo manj zapleteno oblikovanje gospodarske politike v tem mandatu v primerjavi s prejšnjim, ko so vlado sestavljale stranke političnega spektra od desnice do levice. Ne glede na obseg notranjih nesoglasij v zvezi s hitrostjo in obliko reform, medstrankarska podpora reformi finskega zdravstvenega in pokojninskega sistema, ki sta pod vse večjim pritiskom zaradi hitrega staranja prebivalstva pomeni, da se bodo reforme verjetno nadaljevala.
 
Nezaposlenost je na Finskem relativno visoka in je v letu 2015 znašala 9,4 %. Po napovedih analitikov bo brezposelnost v letu 2016 ostala na enakem nivoju, v letih 2017-2018 pa naj bi v povprečju znašala 8,9 %.

V letu 2015 je imela Finska 0,1 % stopnjo deflacije. Analitiki za leto 2016 napovedujejo 0,3 % stopnjo inflacije, v letu 2017 0,9 % ter v letu 2018 1,8 % stopnjo inflacije.

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je v zadnjem trimesečju 2015 znašala 3.354 EUR.



Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge