Romunija

Predstavitev gospodarstva Romunije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

România / Romunija

RO / ROU

Bukarešta

238.391

21,7 (ocena 2015)

Romunski

Pravoslavni 81,9 %, protestanti 6,4 %, rimskokatoliška 4,3 %, ostali in neopredeljeni 7,4 %

8.216 EUR (2015)

Novi romunski lev (RON)

Slovenija +1

+40

 

 

Večja mesta

Bukarešta

Iasi

Constanţa

Cluj-Napoca

Timişoara

Craiova

Št. prebivalcev 

1.931.000

317.000

306.000

306.000

304.000

301.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte.

Volitve:

Parlamentarne volitve so bile 9. decembra 2012, predsedniške pa 2. in 16. novembra 2014. Naslednja parlamentarne volitve so načrtovane za november 2016, naslednje predsedniške volitve pa l. 2019.

Vodstvo države:

Predsednik Klaus Iohannis

Izvršilna oblast:

Kabinet vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik. Premier Victor Ponta je odstopil novembra 2015. Predsednik je za premiera imenoval Daciana Ciolosa, parlament pa je tehnokratsko vlado pod vodstvom g. Ciolosa potrdil 17. novembra 2015.

Premier: Dacian Ciolos

 

Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

 

Gospodarska politika vlade

Postopnost je bila značilnost reform v Romuniji v devetdesetih letih. Makroekonomski stabilizacijski programi so bili oslabljeni zaradi pomanjkljivih strukturnih reform, obdobja rasti pa je spremljala visoka inflacija in makroekonomsko neravnovesje. Pomembne strukturne reforme v začetku leta 2000 so pripomogle k stabilizaciji gospodarstva, vendar je ohlapna fiskalna in dohodkovna politika pripeljala do pregrevanja v letih 2007-08, kot tudi naraščajočih zunanjih neravnovesij. Osrednji del "stand-by" sporazuma z IMF (SBA) v letih 2009-11 je bila boleča fiskalna prilagoditev. V središču pozornosti previdnostnega SBA v letih 2013-15 so nadaljnje fiskalne in strukturne reforme javnega sektorja.
 
Makroekonomska politika je od svetovne gospodarske krize leta 2008-09 v veliki meri popravila notranja in zunanja neravnovesja. Kljub temu se ponovno krepijo pritiski na potrošnjo, fiskalna politika se je sprostila, strukturne reforme pa so zastale. Stand-by aranžma z MDS, ki je zastal za eno leto po tem, ko je prišlo do nesoglasja glede fiskalne politike s strani vlade pod vodstvom Socialno demokratske stranke (SDP), se je iztekel septembra 2015. Misija MDS je na obisku v Romuniji marca izdala ostro opozorilo, da znižanje davkov in rast plač ogrožajo finančno stabilnost po letu 2016.
 
Stopnja deflacije je v letu 2015 znašala 0,6 %. EIU napoveduje -1,1 % stopnjo inflacije v letu 2016, v letu 2017 3 % in v letu 2018 2,7 % stopnjo inflacije.

V letu 2015 je brezposelnost dosegla 6,8 %. Tudi za leto 2016 napovedujejo 6,8 % stopnjo nezaposlenosti. Nezaposlenost naj bi se po napovedih postopno rahlo zniževala do konca leta 2018, ko naj bi dosegla 6,3 %.

Povprečna neto mesečna plača v Romuniji je v marcu 2016 znašala 633 EUR. Minimalna mesečna plača od junija 2016 znaša 233 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge