Romunija

Predstavitev gospodarstva Romunije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

România / Romunija

RO / ROU

Bukarešta

238.391

21,5 (ocena 2017)

Romunski

Pravoslavni 81,9 %, protestanti 6,4 %, rimskokatoliška 4,3 %, ostali in neopredeljeni 7,4 %

8.541 EUR (2016)

Novi romunski lev (RON)

Slovenija +1

+40

 

 

Večja mesta

Bukarešta

Iasi

Constanţa

Cluj-Napoca

Timişoara

Craiova

Št. prebivalcev 

1.931.000

317.000

306.000

306.000

304.000

301.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte.

Volitve:

Parlamentarne volitve so bile 11. decembra 2016, predsedniške pa 2. in 16. novembra 2014. Naslednja parlamentarne volitve so načrtovane za december 2020, naslednje predsedniške volitve pa l. 2019.

Vodstvo države:

Predsednik Klaus Iohannis

Izvršilna oblast:

26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Premier Sorin Grindeanu, in njegova vlada (SDP-ALDE) je bila v parlamentu potrjena 4. januarja 2017.

Premier: Sorin Grindeanu (SDP).

 

Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).


Vir: EIU; Factiva, september 2017.

 

 

Gospodarska politika vlade

Socialno demokratska stranka ter Združenje liberalcev in demokratov sta januarja 2017 oblikovali vladno koalicijo. Ta ima po zmagi na volitvah decembra 2016 250 od 465 sedežev v parlamentu. Vlada je že sprožila množične proteste, ko je poskušala spremeniti zakon o korupcijskih kaznivih dejanjih. Njena legitimnost je sedaj pod vprašajem, vendar je opozicija precej šibka.
Postopnost je bila značilnost reform v Romuniji v devetdesetih letih. Makroekonomski stabilizacijski programi so bili oslabljeni zaradi pomanjkljivih strukturnih reform, obdobja rasti pa je spremljala visoka inflacija in makroekonomsko neravnovesje. Pomembne strukturne reforme v začetku leta 2000 so pripomogle k stabilizaciji gospodarstva, vendar je ohlapna fiskalna in dohodkovna politika pripeljala do pregrevanja v letih 2007-08, kot tudi naraščajočih zunanjih neravnovesij. Osrednji del "stand-by" sporazuma z IMF (SBA) v letih 2009-11 je bila boleča fiskalna prilagoditev. V središču pozornosti previdnostnega SBA v letih 2013-15 so nadaljnje fiskalne in strukturne reforme javnega sektorja.
 
Stopnja deflacije je v letu 2016 znašala 1,6 %. EIU napoveduje 1,2 % stopnjo inflacije v letu 2017, v letu 2018 2,8 % in v letu 2019 3,5 % stopnjo inflacije.

V letu 2016 je brezposelnost dosegla 6,4 %. Za leto 2017 napovedujejo 5,5 % stopnjo nezaposlenosti. Nezaposlenost naj bi se po napovedih postopno rahlo zniževala do konca leta 2019, ko naj bi dosegla 4,8 %.

Povprečna neto mesečna plača v Romuniji je januarja 2017 znašala 507 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa se je februarja 2017 dvignila na 322 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, september 2017.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge