Madžarska 
Predstavitev gospodarstva Madžarske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Magyarország / Madžarska HU / HUN Budimpešta 93.030 9,7 Madžarski Rimskokatoliška 37,2 %, kalvinisti 11,6 %, luterani 2,2 %, ostali in neopredeljeni 49 % 14.813 EUR (2019) Madžarski forint (HUF) Enako kot v Sloveniji + 36 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Budimpešta | 1.740.000 |
| Debrecen | 208.000 |
| Szeged | 170.000 |
| Miskolc | 167.000 |
| Pecs | 157.000 |
| Gyor | 132.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Večstrankarska republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012 in nadomešča ustavo iz leta 1949 (bistveno spremenjena v oktobru 1989). |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament šteje 199 članov s štiriletnim mandatom. 106 članov je izvoljenih kot samostojnih kandidatov, 93 pa jih je iz strankarskih list. |
|
Volitve: |
Marec 2017 (predsedniške), april 2018 (parlamentarne). Naslednje volitve (predsedniške in parlamentarne) bodo leta 2022. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Janos Ader je bil marca 2017 ponovno izvoljen za petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 8.aprila 2018, je ponovno slavil dosedanji premier Viktor Orban (Fidesz). Dobil je dvotretjinsko večino v parlementu in si zagotovil 133 mest v 199 članskem parlamentu. |
Madžarska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organisation).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Vlada se sooča z dvema velikima izzivoma: konsolidacijo javnih financ in spodbujanjem gospodarske rasti. Javni dolg je glede na standarde v regiji visok in je konec leta 2019 dosegel 69,8 % BDP, kar je uvrstilo fiskalno konsolidacijo visoko na seznam prednostnih nalog vlade. EIU za obdobje 2020-2024 na tem področju napoveduje le omejen napredek, saj izzivi upočasnitve gospodarske rasti prevladujejo nad doseganjem fiskalnih ciljev. Vlada si prizadeva povečati stopnjo udeležbe delovne sile ob upadu prebivalstva, da bi ohranila gospodarsko rast in zmanjšala javni dolg.
Glavni cilji vladne politike vključujejo ohranjanje gospodarske rasti, znižanje cen komunalnih storitev ter upravljanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, da bi se izognili ponovnim sankcijam EU v okviru postopka EU v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za dosego teh ciljev bo vlada uporabila sektorske davke in povečano vlogo države.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
