Madžarska 
Predstavitev gospodarstva Madžarske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Magyarország / Madžarska HU / HUN Budimpešta 93.030 9,7 Madžarski Rimskokatoliška 37,2 %, kalvinisti 11,6 %, luterani 2,2 %, ostali in neopredeljeni 49 % 14.813 EUR (2019) Madžarski forint (HUF) Enako kot v Sloveniji + 36 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Budimpešta | 1.740.000 |
| Debrecen | 208.000 |
| Szeged | 170.000 |
| Miskolc | 167.000 |
| Pecs | 157.000 |
| Gyor | 132.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Večstrankarska republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012 in nadomešča ustavo iz leta 1949 (bistveno spremenjena v oktobru 1989). |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament šteje 199 članov s štiriletnim mandatom. 106 članov je izvoljenih kot samostojnih kandidatov, 93 pa jih je iz strankarskih list. |
|
Volitve: |
Marec 2017 (predsedniške), april 2018 (parlamentarne). Naslednje volitve (predsedniške in parlamentarne) bodo leta 2022. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Janos Ader je bil marca 2017 ponovno izvoljen za petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 8.aprila 2018, je ponovno slavil dosedanji premier Viktor Orban (Fidesz). Dobil je dvotretjinsko večino v parlementu in si zagotovil 133 mest v 199 članskem parlamentu. |
Madžarska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organisation).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Madžarska vlada se sooča z dvema strateškima ciljema. To sta konsolidacija javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti.
Javni dolg je po regionalnih standardih visok in je konec leta 2019 znašal 66,4 % BDP. Po napovedih EIU se bo javni dolg še povečal, saj bodo fiskalno politiko prizadeli učinki svetovne pandemije korona virusa. Fiskalna konsolidacija bo spet ena prvih vladnih prioritet, a verjetno šele po naslednjih volitvah.
Vlada je bila uspešna pri dvigovanju stopnje udeležbe delovne sile za ohranjanje rasti in se bo zdaj osredotočila na ukrepe za povečanje produktivnosti dela.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.
Poglejte si tudi:
