Madžarska

Gospodarske panoge Madžarske

Gospodarstvo

Madžarska se je iz centralno-planskega preusmerila v tržno gospodarstvo. Dohodek na prebivalca znaša približno dve tretjini povprečja držav članic EU. Madžarsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza, zaradi česar je občutljivo na zunanja tržna nihanja. Madžarska je neke vrste evropsko stičišče; v državi imajo mnoga podjetja svoje centrale, od logističnih storitev do raziskovalno razvojnih oddelkov številnih podjetij. Veliko je tudi tujega lastništva in tujih investicij v madžarska podjetja.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP in zaposluje okoli 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski pridelki so žita, sadje, zelenjava in vino.
 
Storitveni sektor prispeva 66 % BDP in zaposluje skoraj 65 % delovne sile. Storitveni sektor je v zadnjih letih povečal izvoz in postal bolj konkurenčen.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Industrija predstavlja 30 % BDP zaposluje približno enak odstotek delovno aktivnega prebivalstva. Madžarska je zelo odprta za tuje naložbe. Najpomembnejša segmenta industrijskega sektorja sta avtomobilska industrija in proizvodnja elektronskih izdelkov, ki skupaj predstavljata 30 % izvoza in 15 % BDP.

V letu 2018 je industrijska proizvodnja zrasla za 3,9 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo pozitivno rast v višini 4,1 %, v letu 2020 1,9 % in v letu 2021 2,8 % rast industrijske proizvodnje.




Predstavljamo dve gospodarski panogi na madžarskem trgu:

 

Turizem

Neposredni prispevek madžarskega turizma k državnemu BDP je v letu 2017 znašal 2,94 mlrd EUR, kar predstavlja 2,4 % celotnega BDP. V letu 2018 naj bi se po napovedih ta prispevek povečal za 3 %, v letih 2018-2028 pa naj bi letno rasel za približno za 2,1 % ter v letu 2028 znašal 3,4 mlrd EUR ali 2,5 % državnega BDP.
 
Celoten prispevek turistične industrije v madžarsko gospodarstvo, vključno z učinki naložb, dobavnimi verigami in indukcijskimi učinki prihodkov, je leta 2017 znašal 9,7 mlrd EUR ali 8 % BDP. Po napovedih naj bi se leta 2018 povečal za 3,4 %, v obdobju 2018-2028 pa naj bi rasel za 1,7 % letno, ter v letu 2028 znašal 10,9 mlrd EUR ali 7,9 % BDP.

V letu 2017 je bilo v madžarskem turističnem sektorju neposredno zaposlenih 157.000 ljudi ali 3,5 % vseh zaposlenih. V letu 2018 je napovedano povečanje zaposlitev v sektorju za 2,7 %, potem pa naj bi se v obdobju 2018-2028 število zaposlenih povečevalo za približno 1,4 % letno, tako da bo po napovedih v letu 2028 v madžarskem turističnem sektorju neposredno zaposlenih 186.000 ljudi ali 4,1 % vseh zaposlenih.

Investicije v madžarski turistični sektor so v letu 2017 znašale 1,2 mlrd EUR ali 4,5 % vseh investicij v državo. V letu 2018 naj bi se investicije v madžarski turistični sektor povečale za 6,5 %, potem pa naj bi v prihodnjih desetih letih rasle za 1,2 % letno in v letu 2028 znašale 1,4 mlrd EUR ali 4,4 % vseh investicij v državo.

Madžarska vlada si prizadeva spodbuditi razvoj turističnega sektorja. V letu 2018 je sektorju namenila znatno finančno pomoč, kar bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Vladni cilj je povečati prihodke v turističnem sektorju, da bodo ti v letu 2030 predstavljali 16 % madžarskega BDP. Prizadevali si bodo, da bo na Madžarskem vsak kraj tesno povezan s turizmom, prav tako pa želijo okrepiti tudi domači turizem. Pripravili bodo veliko promocijskih kampanj, od tega jih bo vsaj 60 % na spletnih platformah, da bodo lahko neposredno dosegli turiste, jih spremljali in merili v smislu rezervacij. Poleg neposrednih oglasov se bodo osredotočili tudi na tematske medije. Do konca januarja 2019 bodo v trinajstih državah predstavili nov logotip in slikovno gradivo, globalna medijska partnerja Expedia in National Geographic pa bosta več kot 3000-krat predvajala promocijski film. Oglasi za madžarski turizem bodo objavljeni v revijah glavnih letalskih prevoznikov, ter na 2.000 oglasnih panojih na javnih mestih v šestih državah.
 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Madžarskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Danubius Hotel & Spa Plc 172,95
Danubius Szállodaüzemeltetö És Szolgáltató Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 117,19
Accor-Pannonia Hotels Szállodaüzemeltetö Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 68,28
Hunguest Hotels Szállodaipari Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 47,79
Ihi Magyarország Szolgáltató Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 25,98
Mansion Danube Hungary Korlátolt Felelösségü Társaság 24,60
Kempinski Hotel Budapest Zrt. 24,55


Največja podjetja na področju turističnih agencij na Madžarskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Cwt Utazási Iroda Magyarországi Fióktelepe 32,01
Weco-Travel Idegenforgalmi Korlátolt Felelösségü Társaság 30,01
Tex Hungary Kereskedelmi És Szolgáltató Korlátolt Felelösségü Társaság 11,62
Ticketpro Hungary Hálózatüzemeltetö És Kereskedelmi Korlátolt Felelösségü Társaság 8,42
Air Partner Repülöjegy Iroda Korlátolt Felelösségü Társaság 7,37
United Asia Travel Kereskedelmi És Szolgáltató Korlátolt Felelösségü Társaság 6,45
Jegymester Kereskedelmi És Szolgáltató Korlátolt Felelösségü Társaság 6,31

 

Vir: Factiva, oktober 2018.

 

Energetika – obnovljivi viri energije


Leta 2011 se je Madžarska v svojem nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljive vire za obdobje 2010-2020 zavezala, da bo do leta 2020 delež porabljene energije iz obnovljivih virov predstavljal 14,65 %, ker presega obveznih 13 %, ki so predpisani za Madžarsko v nacionalnem splošnem programu v RED (direktiva o obnovljivih virih energije). Cilj države je, da do leta 2020 obnovljivi viri energije predstavljajo 10 % porabe v prometu, 10,9 % v porabi električne energije in 18,9 % v porabi za ogrevanje. Nacionalna energetska strategija 2030, ki je bila sprejeta leta 2012, določa cilj, 20 % obnovljivih virov energije v porabi primarne energije do leta 2030 (14 % bio goriv v prometu).
 
V letu 2003 je Madžarska uvedla sistem odkupnih cen energije iz obnovljivih virov (Fit In Tariffs). 13. junija 2016 je madžarski parlament sprejel novo podporno shemo, oz. program za obnovljive vire energije ("METAR"), ki jo je Evropska komisija potrdila julija 2017. Ključna značilnost nove sheme podpore je, da proizvajalci obnovljivih virov energije prejmejo pomoč v obliki plačane premije nad referenčno tržno ceno (na primer povprečna cena na organiziranem trgu). Kupci tovrstne energije so predvsem odjemalci električne energije, ki niso upravičeni do univerzalnih storitev (predvsem poslovni subjekti). Nov sistem zagotavlja, da proizvajalci ne bodo zainteresirani za prodajo električne energije po negativnih tržnih cenah električne energije.
 
Proizvajalci električne energije so razdeljeni v tri različne kategorije, odvisno od izvedbe in vrste proizvodnje. Proizvajalci s proizvodno kapaciteto pod 0,5 MW in s predstavitvenimi projekti (nepopolno razviti projekti, ki jim primanjkuje naložb, operativnih izkušenj in referenc) so izvzeti iz "metar" sistema premij. Najbolj temeljna novost nove sheme je, da so lahko večji proizvajalci obnovljivih virov energije s proizvodno kapaciteto več kot 1 MW upravičeni do državne pomoči le v primeru, da se prijavijo in zmagajo na razpisu s strani HEPURA. Proizvajalcem s proizvodno kapaciteto med 0,5-1 MW ni potrebno sodelovati v razpisnih postopkih in so upravičeni do tako imenovane administrativne premije nad tržno ceno.
 
Poleg novega zelenega sistema premij, "metar" uvaja tudi tako imenovano "rjavo premijo" za spodbujanje proizvodnje električne energije iz biomase ali bioplinov. Proizvajalci lahko zaprosijo HEPURA za premijo in če jo HEPURA odobri, so jo upravičeni prejemati 5 let. Sistem "metar" zagotavlja, da bodo naložbe v obnovljive vire energije imele večjo donosnost in stroškovno učinkovitost, kar bo vodilo k razvoju novih proizvodnih zmogljivosti.
 
Po podatkih Eurostata ima Madžarska drugo najnižjo stopnjo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v EU. V Letu 2016 je povprečna uporaba energije iz obnovljivih virov v državah EU znašala 29,6 %. Ta stopnja je na Madžarskem leta 2016 znašala samo 7 %. Po podatkih madžarskega urada za energijo in komunalne storitve (MEKH) je bilo približno 57 % madžarske proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ustvarjeno iz biomase, 22 % iz vetrne energije, 7 % so ustvarile hidroelektrarne, sežig odpadkov je prispeval 8 %, sončna energija pa 6 %.
 


Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije na Madžarskem (2017)

 
Podjetje Prihodki v mio EUR
MVM Partner Energiakereskedelmi Zrt. 1.619,61
MVM Paksi Atomerőmű Zrt. 717,21
E.On Energiakereskedelmi Korlátolt Felelösségü Társaság 694,67
Elmü-Émász Energiaszolgáltató Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 583,94
MAVIR Magyar Villamosenergia-ipari Átviteli Rendszerirányító Zrt. 520,85
Mátrai Erőmű Zrt. 366,24
E.On Észak-Dunántúli Áramhálózati Zártkörüen Müködö Részvénytársaság 240,87

 


Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Madžarskem (2017)

 
Podjetje Prihodki v mio EUR
PannErgy Nyrt 13,94
Dunamenti Erőmű Zrt. n/a
Tiszavíz Vízerőmű Kft. n/a
 


 

Vir: Factiva, oktober 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje