Nearshoring povečuje povpraševanje po industrijskih prostorih v JV Evropi

 

Povpraševanje po industrijskem in logističnem prostoru v JVE hitro narašča 

Trg industrijskega in logističnega prostora v regiji hitro raste, zanimanje najemnikov je veliko. Po motnjah v dobavni verigi, ki so nastale med pandemijo in vojno v Ukrajini, se je veliko proizvajalcev odločilo preoblikovati svoje dobavne verige. Veliko podjetij je JVE regijo izbralo kot lokacijo za svoje nove proizvodne obrate.

JVE je postala prva izbira za podjetja v zahodni in srednji Evropi predvsem zaradi svoje geografske bližine, središč za proizvodnjo avtomobilov ter razmeroma nizkih stroškov delovne sile.

Ruska invazija na Ukrajino je še dodatno spodbudila naložbe v regijo. 
Skoraj vse države v regiji z izjemo Srbije so v zahodnem taboru. Številne države so tudi članice Nata in vse razen Srbije in Moldavije so napovedale sankcije proti Rusiji. To ponazarja prehod iz nearshoringa v friendshoring, kjer podjetja raje vlagajo v države s skupnimi vrednotami, da bi se izognila morebitnim tveganjem.

Po podatkih Svetovne banke je regija Zahodnega Balkana leta 2022 zabeležila porast neto prilivov neposrednih tujih naložb (NTI) za 1,2 odstotne točke BDP na 7 % BDP. EU je največji vir NTI v regiji, saj predstavlja približno 70 % vseh. 

 

Prednosti regije JVE 

Regija JVE predstavlja številne prednosti za multinacionalne korporacije, ki iščejo proizvodne destinacije v bližini svojih matičnih držav: 

• JVE omogoča enostaven dostop do večjih trgov na več celinah, omogoča učinkovito distribucijo in krajše tranzitne čase.
• Regija ima številne razvite infrastrukturne projekte, ki omogočajo vstop blaga v Evropo, na primer pristanišča Constanta v Romuniji, Koper v Sloveniji in Reka na Hrvaškem.
• Regija ponuja stroškovno učinkovito in izobraženo delovno silo, ki zagotavlja konkurenčne proizvodne zmogljivosti in večjo produktivnost. 
• Poleg tega prometna infrastruktura JVE dopolnjuje njeno ugodno lokacijo, kar omogoča nemoteno povezljivost in nemoteno logistično poslovanje po vsej regiji in zunaj nje.

Vsaka država v JVE ima svoje posebnosti, vendar njihova edinstvenost privablja različne vrste vlagateljev. Albanija je na primer postala središče proizvodnih obratov, ki zelo tesno sodelujejo z italijansko modno industrijo. Srbija, Kosovo in Severna Makedonija pa zelo tesno sodelujejo z Avstrijo, Švico in Nemčijo.

 

Glavni regionalni trgi 

Romunija je daleč največje gospodarstvo v regiji JVE, ima pa tudi precej več prebivalstva kot katera koli njena soseda.
Naložbe velikih industrijskih in logističnih nepremičninskih podjetij, kot je CTP v Romuniji, ponazarjajo privlačnost države. 

O rekordnih vrednostih romunskega trga logističnega in industrijskega prostora v letu 2022 si lahko preberete v tem prispevku.

Marca 2023 je CTP objavil, da je od francoske družbe FM Logistic kupil industrijski portfelj skladišč v Romuniji, ki obsega več kot 100.000 m². S prevzemom je portfelj CTP v Romuniji dosegel 2,5 mio m² sodobnih trajnostnih skladišč razreda A.
 


V državo vlagajo tudi druga logistična podjetja. Avstrijsko logistično podjetje Gebrüder Weiss, eden glavnih konkurentov na romunskem transportnem in logističnem trgu, je pred kratkim začelo graditi nov logistični terminal jugovzhodno od glavnega mesta, v kraju Popeti Leordeni. Nov projekt bo zahteval 20 mio EUR naložb.

Vse bolj zanimivi državi za najemnike industrijskega in logističnega prostora pa postajata tudi Hrvaška in Slovenija. Obe državi imata pomembni pristanišči Reka in Koper, ki bi lahko bili novi vstopni točki za blago v Evropo. 

 

Širitev maloprodaje v regiji 

Maloprodajni sektor še ni postal tako pomembno gonilo povpraševanja po skladiščnem prostoru, kot je na bogatejših in razvitejših trgih, čeprav se je povpraševanje povečalo, zlasti v Romuniji.

Glavna gonilna sila povpraševanja po vsej regiji so še vedno proizvodna podjetja, predvsem iz avtomobilske industrije. 

Glede na trenutne uporabnike skladišč pa vse večje zanimanje prihaja iz sektorja elektronike, potrošniškega blaga, logistike in e-trgovine.

Med maloprodajnimi podjetji, ki vlagajo v nove logistične in skladiščne zmogljivosti v Romuniji, je največji poljski modni trgovec LPP, ki upravlja z blagovnimi znamkami, kot so Reserved, Cropp, Mohito, House in Sinsay. Januarja je napovedal, da bo odprl distribucijski center v Romuniji, ki bo oskrboval 450 trgovin blagovnih znamk oblačil LPP v Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Srbiji in Grčiji. To je v skladu s spremembo fokusa podjetja na širitev v zahodni in južni Evropi po umiku iz Rusije.

Tudi največji romunski spletni trgovec, eMAG, se je leta 2022 odločil za gradnjo 100.000 m² velikega logističnega centra v sosednji Madžarski, saj si prizadeva za regionalno širitev.

Zunaj Romunije je bilo nekaj naložb velikih trgovcev na drobno, ki se širijo v regiji, med njimi sta Lidl in Kaufland.

Kaufland Bolgarija, hčerinska družba nemške trgovske verige Kaufland, je vložila 6,8 mio BGN (3,5 mio EUR) v razširitev svoje logistične baze v bližini Plovdiva. Po besedah trgovca je skladišče največji logistični center v balkanski regiji s kapaciteto več kot 111.000 paletnih mest.

Lidl je februarja razširil svoj logistični in distribucijski center v bližini Sofije z naložbo v višini 90 mio BGN za novih 16.000 m² prostora. Lidlov logistični center v Ravnem polju je zdaj glavno središče podjetja v Bolgariji. Lidl ima 115 trgovin v 51 bolgarskih mestih, ki jih oskrbujeta 2 logistična centra.

V Srbiji je Lidl avgusta 2022 odprl nov logistični center v mestu Lapovo. Logistični center je Lidlov 2. v tej državi. Oskrboval bo Lidlove trgovine v osrednji in južni Srbiji.

Zunaj maloprodajnega sektorja hrane je pohištvena trgovska veriga JYSK februarja 2022 napovedala začetek obsežnega projekta širitve svojega distribucijskega centra v Bozhurishte v Bolgariji z naložbo v višini 12 mio EUR.

 

E-trgovina v regiji še vedno nekoliko zaostaja  

E-trgovina še ni postala gonilna sila za naložbe v skladišča v regiji JVE, saj zaostaja za zahodno Evropo. Romunija je vodilni trg e-trgovine v JVE in hkrati eden največjih trgov v širši regiji.

JVE je bolj tradicionalen trg, kjer kupce še vedno bolj privlači klasična maloprodaja v nakupovalnih središčih, kjer si lahko ogledajo in se tudi dotaknejo izdelka. Zato se spletna maloprodaja razvija počasi.

A veliki mednarodni trgovci na drobno se vse bolj skušajo približali temu trendu, kar bo v prihodnje še dodatno povečalo povpraševanje po skladiščnem prostoru.


Viri: Factiva, bne IntelliNews

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na romunski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.