Albanija 
Predstavitev gospodarstva Albanije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika e Shqipërisë / Republika Albanija |
| Mednarodna oznaka | AL/ALB |
| Glavno mesto | Tirana |
| Velikost (km2) | 28.748 |
| Prebivalci (mio) | 2,9 |
| Uradni jezik | Albanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani 57 %,katoliki 10 %, pravoslavni 6,8 %. |
| Denarna enota | Lek (ALL) |
| Čas | Enako kot v Sloveniji (GMT+1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +355 |
Prebivalstvo Albanije
Albanija ima 2,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tirana | 537.000 |
| Durres | 199.000 |
| Fier | 125.000 |
| Vlore | 118.000 |
| Elbasan | 117.000 |
| Shkoder | 96.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Sedanja ustava je bila sprejeta na referendumu 22. novembra 1998 in je začela veljati 28. novembra 1998. Zamenjala je začasno ustavo, ki je veljala po opustitvi ustave po marksističnem zgledu aprila 1991. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomna skupščina 140 članov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu izmed 12 regionalnih seznamov |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 25. aprila 2021. Naslednje parlamentarne volitve bodo aprila leta 2025, naslednje predsedniške volitve pa leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Bajram Begaj (od 24. julija 2022). Predsednik ima petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Socialistična stranka (Partia Socialiste: PS) premierja Edija Rame je na zadnjih parlamentarnih volitvah, aprila 2021, osvojila 49 % glasov in si zagotovila 74 od 140 poslanskih sedežev. Dve glavni opozicijski stranki, Demokratska stranka (Partia Demokratike: PD) in Socialistično gibanje za integracijo (Léviza Socialiste pà r r Integrim: LSI), sta osvojili 39 % oziroma 7 % glasov, kar predstavlja 59 sedežev za PD in štirje sedeži za LSI. Predsednik vlade: Edi Rama (od 10. septembra 2013) |
Albanija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim je članica OSCE (the Organization for Security and Cooperation in Europe),
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 103 | 104 | 104 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 16,1 | 15,2 | 15,5 | 13,3 | 13,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 5.639 | 5.293 | 5.390 | 4.621 | 4.772 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 44,6 | 42,1 | 38,9 | 35,7 | 37,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.606 | 14.698 | 13.528 | 12.393 | 12.900 |
| Rast BDP (v %): | 2,8 | 2,0 | 8,5 | -3,5 | 2,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,0 | 10,3 | 10,6 | 11,7 | 11,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,7 | 5,5 | 2,0 | 1,6 | 1,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -4,9 | -4,6 | -4,3 | -3,8 | -4,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1,2 | 1,1 | 1,0 | 0,8 | 0,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 14,9 | 15,5 | 23,8 | -29,8 | 6,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 11,5 | 10,7 | 17,1 | -19,8 | 6,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,0 | 1,0 | 1,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 40,5+ | 60,9 | 49,8 | 51,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3,3+ | 6,6 | 7,2 | 7,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 50 | 50 | 47 | 49 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 82 | 63 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022
Povprečna in minimalna bruto plača
- Povprečna mesečna bruto plača se je v Albaniji v Q3 2021 medletno povišala za 6,9 % in je znašala 56.710 ALL ali približno 470 EUR. Pri tem je v javnem sektorju znašala 67.538 ALL (559,73 EUR), v privatnem sektorju pa 51.305 ALL (425,20 EUR).
- Najvišjo povprečno bruto plačo je v tem obdobju imel finančni in zavarovalniški sektor (108.646 ALL ali 900,43 EUR), sledi pa IKT sektor s 85.232 ALL ali 706,38 EUR.
- Najnižjo povprečno bruto plačo so v Q3 2021 imeli v kmetijskem sektorju (35.627 ALL ali 295,26 EUR) in v gradbeništvu (43.433 ALL ali 360 EUR).
- Minimalna bruto plača v Albaniji od 1.1.2021 znaša 30.000 ALL, kar je približno 248,63 EUR.
Vrednosti ALL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,4 | 3,4 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 0,3 | 0,0 | -2,9 |
| Rast investicij | 5,5 | 5,5 | 5,0 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Albanija je v letu 2021 izvozila za 1,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 4,3 mlrd EUR. ?Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,3 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Albanija največ izvažala obutev, nafto in plin, oblačila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Italijo (43,4 % od celotnega izvoza), sledijo Grčija, Španija, Nemčija in Kitajska.
- Albanija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Italije (28,4 % od celotnega uvoza), sledijo Grčija, Turčija, Kitajska in Nemčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 10,1 | Obutev | 17,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,4 | Mineralna goriva, olja | 12,4 |
| Električna in elektronska oprema | 7,3 | Oblačila in obl. dodatki, pleteni | 9,9 |
| Vozila | 5,4 | Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 9,2 |
| Železo in jeklo | 5,0 | Železo in jeklo | 8,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 28,4 | Italija | 43,4 |
| Grčija | 14,8 | Grčija | 8,9 |
| Turčija | 14,5 | Španija | 8,3 |
| Kitajska | 10,8 | Nemčija | 6,2 |
| Nemčija | 6,7 | Kitajska | 5,8 |
| Slovenija (17. mesto) | 1,3 | Slovenija (36. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC julij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2019 znašale 7,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 22,7 %.
- Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2019 znašale 0,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 22,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2020 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi
