Albanija 
Predstavitev gospodarstva Albanije
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tirana | 537.000 |
| Durres | 199.000 |
| Fier | 125.000 |
| Vlore | 118.000 |
| Elbasan | 117.000 |
| Shkoder | 96.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Sedanja ustava je bila sprejeta na referendumu 22. novembra 1998 in je začela veljati 28. novembra 1998. Zamenjala je začasno ustavo, ki je veljala po opustitvi ustave po marksističnem zgledu aprila 1991. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomna skupščina 140 članov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu izmed 12 regionalnih seznamov |
|
Volitve: |
Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2021, naslednje predsedniške volitve pa leta 2022. |
|
Vodstvo države: |
Ilir Meta (od 24. julija 2017). Predsednik ima petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Predsednik vlade: Edi Rama (od 10. septembra 2013) |
Albanija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim je članica OSCE (the Organization for Security and Cooperation in Europe),
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Glavni nalogi vladne politike sta sedaj predvsem obvladovanje izbruha pandemije in podpora gospodarstvu. Vlada je uvedla vrsto ukrepov, vključno z večjimi socialnimi prejemki, podporo podjetjem in gospodinjstvom, ter sheme zajamčenih posojil in davčne olajšave ali odloge za podjetja.
Povečanje javnega dolga, ki se je zaradi pandemije povečal na približno 80 % BDP, omejuje možnost večje javne porabe, zato bi lahko vlada uporabila populistične ukrepe. To pa lahko odvrne vladno politiko od dolgoročnih strukturnih reform, ki jih Albanija nujno potrebuje za napredek v procesu pristopa k EU, ki v novem okviru poudarja spoštovanje pravne države.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Povečanje javnega dolga, ki se je zaradi pandemije povečal na približno 80 % BDP, omejuje možnost večje javne porabe, zato bi lahko vlada uporabila populistične ukrepe. To pa lahko odvrne vladno politiko od dolgoročnih strukturnih reform, ki jih Albanija nujno potrebuje za napredek v procesu pristopa k EU, ki v novem okviru poudarja spoštovanje pravne države.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Poglejte si tudi:
