Albanija 
Predstavitev gospodarstva Albanije
| Predstavitev gospodarstva Albanije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika e Shqipërisë / Republika Albanija |
| Mednarodna oznaka | AL/ALB |
| Glavno mesto | Tirana |
| Velikost (km2) | 28.748 |
| Prebivalci (mio) | 2,7 |
| Uradni jezik | Albanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani 56,7 %, katoliki 10 %, pravoslavni 6,8 %. |
| Denarna enota | Lek (ALL) |
| Čas | Enako kot v Sloveniji (GMT+1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +355 |
Prebivalstvo Albanije
Albanija ima 2,7 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tirana | 598.176 |
| Durres | 153.614 |
| Elbasan | 115.903 |
| Shkoderr | 102.434 |
| Vlore | 83.683 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Sedanja ustava je bila sprejeta na referendumu 22. novembra 1998 in je začela veljati 28. novembra 1998. Zamenjala je začasno ustavo, ki je veljala po opustitvi ustave po marksističnem zgledu aprila 1991. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomna skupščina 140 članov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu izmed 12 regionalnih seznamov |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 11. maja 2025. Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Bajram Begaj (od 24. julija 2022). Predsednik ima petletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Socialistična stranka (Partia Socialiste: PS) premierja Edija Rame je na zadnjih parlamentarnih volitvah, 11.maja 2025, osvojila 52,1 % glasov in si zagotovila 82 od 140 poslanskih sedežev. Glavna opozicijska stranka, Demokratska stranka (Partia Demokratike: PD) pod vodstvom Salija Berishe je osvojila 34,2 % glasov in si zagotovila 52 sedežev v parlamentu. Edi Rama si je z zmago zagotovil 4. zaporedni mandat. Predsednik vlade: Edi Rama (od 10. septembra 2013) |
Albanija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim je članica OSCE (the Organization for Security and Cooperation in Europe),
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, maj 2025.
UN (United Nations), WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in WB (World Bank). Je tudi članica Sveta Evrope.
Vir: EIU; Factiva, maj 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,7 | 2,7 | 2,7 | 2,8 | 2,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 103 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 27,6 | 25,9 | 24,1 | 21,1 | 18,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 10.358 | 9.596 | 8.868 | 7.675 | 6.524 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 59,7 | 56,6 | 53,8 | 50,9 | 48,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 22.362 | 20.999 | 19.749 | 18.513 | 17.561 |
| Rast BDP (v %): | 3,5 | 3,4 | 3,3 | 3,5 | 4,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,7 | 10,7 | 10,7 | 10,7 | 10,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,6 | 2,4 | 2,2 | 4,8 | 6,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -9,8 | -9,0 | -7,9 | -6,4 | -6,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 2,3 | 2,2 | 1,8 | 1,8 | 1,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,0 | 6,9 | 7,8 | 23,8 | 28,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | 7,5 | 11,6 | 10,6 | 11,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 1,5 | 1,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 20,6+ | 93,3 | 84,3 | 81,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 5,1+ | 15,1 | 20,4 | 11,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 51 | 51 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | / | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025
Socialni in okoljski kazalniki Albanije
Če vas zanima stanje Albanije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Albaniji
Tuji državljani morajo pred sklenitvijo uradne zaposlitve v Albaniji pridobiti delovno dovoljenje. Dokument izda Ministrstvo za delo in socialne zadeve države.
Za opravljanje poklicne dejavnosti v Albaniji je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje za dolgoročno prebivanje pri lokalni policijski upravi.
Najprej je potrebno najti prosto delovno mesto v albanskem podjetju in skleniti pogodbo o zaposlitvi. Šele po tem tuji državljani, v sodelovanju z albanskim diplomatskim uradom v državi in delodajalcem, pridobijo dokumente za zakonito gibanje in delo, kot to predpisuje lokalna zakonodaja. Na začetku se delovno dovoljenje v Albaniji izda za eno leto z možnostjo podaljšanja.
Za delo v Albaniji je skoraj nujno potrebno znanje albanskega jezika, razen za delo v mednarodnih organizacijah.
Povprečna in minimalna bruto plača
- Povprečna mesečna bruto plača se je v Albaniji v Q3 2024 medletno povišala za 8,6 % na 77.669 ALL ali približno 769,27 EUR.
- Povprečna bruto plača v javnem sektorju je v Q3 2024 znašala 96.856 ALL (959,30 EUR), v zasebnem sektorju pa 69.534 ALL (688,69 EUR).
- V obdobju julij–september 2024 so najvišjo povprečno plačo, 138.715 ALL (1.373,89 EUR), izplačali v finančnem in zavarovalniškem sektorju, sledi mu IKT sektor s 114.362 ALL (1.132,69 EUR).
- Najnižjo plačo, 50.951 ALL (504,64 EUR), so imeli v dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
- Minimalna bruto plača v Albaniji od julija 2023 znaša 40.000 ALL, kar je približno 396,18 EUR.
Vrednosti ALL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | |
|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,3 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 7,6 | 3,8 |
| Rast investicij | 3,5 | 4,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Albanija je v letu 2023 izvozila za 1,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 6,7 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,0 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Albanija največ izvažala obutev, nafto in plin, železo in jeklo, pletena oblačila ter nepletena oblačila.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Italijo (45,4 % od celotnega izvoza), sledijo Grčija, Nemčija, Španija in Kitajska.
- Albanija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, železo in jeklo ter vozila.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Italije (25,9 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Grčija, Turčija in Nemčija.
Albanija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 10,6 | Obutev | 16,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,5 | Mineralna goriva, olja | 15,9 |
| Električna in elektronska oprema | 7,4 | Železo in jeklo | 10,5 |
| Železo in jeklo | 5,5 | Oblačila in obl. dodatki, pleteni | 8,0 |
| Vozila | 4,6 | Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 8,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 25,9 | Italija | 45,4 |
| Kitajska | 14,7 | Grčija | 11,2 |
| Grčija | 10,4 | Nemčija | 6,5 |
| Turčija | 10,3 | Španija | 5,5 |
| Nemčija | 5,8 | Kitajska | 4,9 |
| Slovenija (7. mesto) | 2,6 | Slovenija (21. mesto) | 0,7 |
Vir: Factiva; ITC junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Albaniji so v letu 2022 znašale 10,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 12,2 %.
- Celotne izhodne TNI Albanije so v letu 2022 znašale 0,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 18,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Albaniji 2022 - 2023 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Albanijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 1.177 |
| Kanada | 1.107 |
| Italija | 697 |
| Grčija | 569 |
| Turčija | 542 |
| Bolgarija | 535 |
| Avstrija | 466 |
| Francija | 291 |
| Ciper | 169 |
| Nemčija | 138 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Sestante Holding Ltd | Združeno kraljestvo |
| Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh | Avstrija |
| Uniqa Insurance Group Ag | Avstrija |
| Cetel Telekom Iletisim Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi | Turčija |
| Balkan Alliance Healthcare B.V. | Nizozemska |
| Bankers Petroleum Ltd | Kanada |
| Intesa Sanpaolo Spa | Italija |
| Simmons Edeco Limited | Združeno kraljestvo |
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi
