Albanija

Prodaja v Albanijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Za albanske potrošnike je cena odločilen dejavnik pri nakupnem procesu in potrošniki vse bolj iščejo akcijske ponudbe.
Albanski potrošniki so občutljivi na oglaševanje, še posebej je učinkovita televizijska promocija. Trgovinski dogodki in sejmi so učinkoviti promocijski kanali za industrijske izdelke.
Prodajna podpora in poprodajne storitve so razmeroma nerazvita marketinška orodja, zato lahko takšne storitve predstavljajo konkurenčno prednost.
 

Tržne poti, distribucija

V albanskem maloprodajnem sektorju prevladujejo majhne zasebne trgovine, v katerih je veliko italijanskih in grških izdelkov. V zadnjih nekaj letih so se razširile tudi večje trgovske verige, kot so Spar, Conad, Inditex ( lastnik blagovnih znamk Zara, Pull & Bear, Massimo Dutti, Bershka in Stradivarius ), Megatek, GoTech, Globe in Neptune.

Investicijsko blago in specializirana oprema se običajno prodajajo neposredno proizvajalcem in podjetjem. Za učinkovito poslovanje tujih podjetij na trgu je priporočljivo izbrati lokalne prodajne predstavnike, ki imajo stike in strokovno znanje za poslovanje na trgu.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Spar Albania Sh.P.K. 47,68
Nephromed Albania Sh.P.K. 40,55
Skenderi G Sh.P.K. 35,84
Gega Center Gkg Sh.P.K. 27,31
Euromax Sh.P.K. 24,23
P R I M A Ll Sh.P.K. 21,55
Megatek Sh.A. 17,43

 

Spletna prodaja v Albaniji


Elektronsko poslovanje v Albaniji je šele v začetni fazi, predvsem zaradi nizke uporabe kreditnih kartic, nizke kupne moči in visokih stroškov pošiljanja. Poleg tega mnogi spletni trgovci ne pošiljajo izdelkov v Albanijo ali pa zaračunavajo previsoke stroške pošiljanja.
Uporaba mobilnih telefonov za plačevanje blaga in storitev se v Albaniji šele razvija. Trenutno je omejena le na mobilno bančništvo, pa še tega večinoma uporabljajo le podjetja.

Analiza Svetovne banke, objavljena januarja 2021 je pokazala, da mora Albanija izvesti ustrezne reforme na številnih področjih, da bi se razvijajoči se sektor elektronskega poslovanja lahko povečal. Reforme so potrebne na področjih logistike, carine, digitalne povezljivosti, spletnih plačil ter zakonodaje na področju e-poslovanja.

Spletni trg v Albaniji se je med pandemijo korona virusa nekoliko povečal, saj je 20 % lokalnih podjetij med pandemijo začelo, ali pa povečalo svojo spletno dejavnost.

Albanski trg e-trgovine je trenutno majhen, saj le 7 % Albancev kupuje izdelke prek spleta v Albaniji, 14 % Albancev pa kupuje izdelke po celotni regiji Zahodnega Balkana. Po poročilu statističnega urada Instat je 12,8 % albanskih podjetij v letu 2020 prodajalo izdelke ali storitve prek spleta. Podjetja v sektorju nastanitev in prehrane so bila najbolj dejavna na področju e-poslovanja, saj jih je v teh dveh segmentih 38,2 % ponujalo izdelke ali storitve prek spleta. Drugi dejavni sektorji so bili informacijski in komunikacijski (30,1%) ter upravne in podporne storitve (21,1%). Vendar pa večina podjetij spletna mesta v glavnem uporablja za objavo katalogov izdelkov ali cenikov. 2/3 albanskih podjetij je leta 2020 uporabljalo družbene medije, kot so Facebook, LinkedIn, Twitter ali YouTube, v primerjavi z 59,5 % v letu 2019. Običajno podjetja družbene medije uporabljajo za izboljšanje podobe podjetja ali trženje novih izdelkov.


Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

 
Zaradi razvoja bančnega sektorja so se v zadnjih letih možnosti financiranja izvoza v Albanijo izboljšale. Najpogosteje uporabljeni mednarodni plačilni mehanizmi so bančne garancije in akreditivi, ki so na voljo prek lokalnih bank. Pogosto izvozniki vztrajajo tudi pri avansnem plačilu.
 
Veliko število uvoznikov redno prejema blago na podlagi kratkoročne kreditne pogodbe dobavitelja. Uvozniki lahko pri večjih nakupih uredijo plačila prek dolgoročnih posojil dobaviteljev.
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika


Železniški promet je neučinkovit. Deluje pod svojimi dejanskimi zmogljivostmi, zaradi pomanjkanja naložb, neustreznega vzdrževanja in zastarele železniške mreže. Tudi pomorska infrastruktura je precej nerazvita in nima zadostnih zmogljivosti. Slaba prometna infrastruktura je ovira za vključitev Albanije v regionalne in svetovne dobavne verige in ima neposreden vpliv na razvoj turizma in tranzitnih storitev.
 
Največji albanski pristanišči sta Durres in Vlora, transport pa poteka tudi preko pristanišč Saranda in Shengjin.
 
Mednarodno letališče Tirana Mother Theresa (TIA) je edino letališče v Albaniji, ki zagotavlja lete do glavnih evropskih destinacij, tudi do Ljubljane. Za notranji promet ni domačih letalskih povezav.

Cestno omrežje je slabo razvito in javni prevoz v Albaniji je omejen. Obnova cest je eden največjih projektov v državi, ki je osredotočen na avtocestni koridor Durrës - Kukës - Morinë, znan kot »Narodna cesta«. Ta cesta povezuje ključne dele države, ter povezuje prestolnico in pristanišče Drač z državo Kosovo. Drugi pomemben projekt je Koridor VIII, ki bo povezoval albansko pristanišče Drač z Bolgarijo. Povezal bo Tirano, Thana Neck, Skopje, Deve Bair, Sofijo, Plovdiv in Burgas. To bo spodbudilo trgovino med sredozemskimi in balkanskimi državami.

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno maj 2021.

_