Ruska lesna industrija na robu zloma

 

Leta 2026 grozi val stečajev

Ruska lesnopredelovalna industrija, eden ključnih stebrov ruskega gospodarstva in pomemben globalni dobavitelj lesa, se sooča z najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Zaradi izgube evropskih trgov, visokih logističnih stroškov in omejenega dostopa do zahodne tehnologije predstavniki panoge opozarjajo, da bi lahko do konca leta 2026 zaprla vrata več kot polovica podjetij v sektorju.

Industrijska združenja zato od Moskve zahtevajo nujne interventne ukrepe, vključno z moratorijem na stečaje.
 

 

Izguba evropskega trga in neuspešna preusmeritev v Azijo

Do uvedbe sankcij poleti 2022 je ruska lesna industrija pomemben del izvoza usmerjala na evropske trge, predvsem prek severozahodnih regij in baltskih logističnih poti.

Zaprtje evropskega trga je Rusijo prisililo v hitro preusmeritev izvoza proti Aziji, predvsem Kitajski, vendar se je ta strategija izkazala za bistveno manj uspešno od pričakovanj.

Ruski delež pri kitajskem uvozu mehkega žaganega lesa je v zadnjem letu občutno upadel (-5,7 %). Na kitajskem trgu so ruske dobavitelje izrinile Kanada, Švedska in Finska, ki lahko zaradi ugodnejše logistike ponudijo konkurenčnejše cene.
 

Stroški transporta močno obremenjujejo izvoznike

Eden največjih pritiskov na ruske proizvajalce ostajajo stroški prevoza. Cena transporta žaganega lesa se je v letu 2025 povečala s 30 USD na 70 USD na m³, kar pomeni 133 % rast v enem letu.

Hkrati ruska država postopoma zmanjšuje podporo izvoznemu sektorju:
 

• subvencije za kritje izvoznih stroškov naj bi se s 7,6 mlrd rubljev leta 2023 znižale na približno 550 mio rubljev leta 2026,
• subvencije za pomorske pošiljke iz severozahodnih pristanišč so bile ukinjene,
• močan rubelj dodatno zmanjšuje prihodke izvoznikov in slabša njihovo stroškovno konkurenčnost.

Panoga je tako ujeta med hitro rastoče stroške poslovanja in vse nižje izvozne marže.                                                            
 

Sankcije povzročajo tehnološki zastoj

Sektor se sooča tudi z resnimi tehnološkimi omejitvami. Zaradi sankcij je dostop do rezervnih delov, servisov in novih strojev za sečnjo ter prevoz lesa močno omejen, kar ogroža operativno sposobnost podjetij.

Po ocenah strokovnjakov bi lahko do leta 2028 prenehalo delovati približno 90 % uvoženih strojev za sečnjo in prevoz lesa. Ruska domača industrija namreč trenutno ne zmore zagotoviti ustreznih nadomestnih zmogljivosti. V prihodnjih 3 letih bi sektor potreboval med 3.500 in 10.000 novih strojev, domača proizvodnja pa za zdaj ostaja zelo omejena.
 

Proizvodnja lesa pada

Znaki krize so že vidni tudi v uradnih statističnih podatkih. Leta 2025 se je obseg komercialne sečnje v Rusiji medletno zmanjšal za -10 % in dosegel 176 mio m³, kar je najnižja raven od začetka vojne v Ukrajini ter približno -30 % manj kot pred 10 leti.

Ob tem ruske oblasti načrtujejo dodatno zvišanje najemnin za gozdna zemljišča. V letu 2026 naj bi se te podražile za 40 % do 50 %, saj država išče nove vire financiranja vojaških izdatkov. Analitiki opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko dodatno pospešil propad podjetij v gozdarstvu, ter prizadel tudi povezane panoge, kot sta celulozno-papirna industrija in predelava lesa.


Viri:

• Factiva
• The Sunday Guardian
• Wood Central
• Ukrinform
• Foto: iStock

Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne industrije

Poslovno okolje Rusije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.