Albanija

Gospodarske panoge Albanije

Priložnosti na trgu

Albanija ponuja dobre možnosti za izvoz v vse sektorje, zlasti v turizem, zdravstvo in IKT. Vsi sektorji so odprti tudi za tuje vlagatelje in za vstop na trg ni zakonskih ovir. Vlada je izvedla pomembne reforme, da bi olajšala trgovino in spodbudila neposredne tuje naložbe, vključno z upravnimi postopki, carino, registracijo podjetij, licenciranjem, plačevanjem davkov in e-naročanjem. Kljub temu ostajajo glavni izzivi pri vstopu na trg korupcija, šibak pravosodni sistem in slabo izvrševanje pogodb, pomanjkanje ustrezne infrastrukture ter pogoste zakonodajne spremembe. 

Potencialne priložnosti za izvoznike so:

  • Izvoz IT opreme v IKT sektor.
  • Izvoz medicinskih pripomočkov in opreme, saj se je zaradi posodobitve zdravstvenega sistema povečalo povpraševanje na tem področju. Zelo perspektiven je zobozdravstveni segment.
  • Izvoz opreme in strojev v oblačilno in čevljarsko industrijo.
  • Izvoz mesa za predelavo.
  • Živilsko predelovalna industrija predstavlja potencialne priložnosti zaradi močnega povpraševanja po strojih za pakiranje, zmogljivostih za hlajenje in skladiščenje ter nadzor kakovosti.
  • Turizem je za Albanijo obetaven sektor, kjer so številne priložnosti za razvoj hotelov, letovišč, marin in druge turistične infrastrukture.
  • Načrti za ustanovitev manjšega mednarodnega letališča v Kukesu na severu Albanije ter odprtje dodatnega mednarodnega letališča v Vloreju ponujajo možnosti za izvoz povezane opreme in storitev.

Gospodarstvo

Albansko gospodarstvo je v tranzitu in ni močno integrirano v globalne kapitalske tokove. Kljub temu izkazuje dobre gospodarske rezultate. Na državo vplivajo težave evro-območja, kamor Albanija izvozi skoraj 80 % svojega izvoza in od koder v državo prihaja tudi največ investicij.  Približno 50 % BDP še vedno predstavlja neformalno gospodarstvo. Albanija ostaja ena od najrevnejših držav v Evropi. 

 

Struktura BDP

Kmetijstvo je pomemben gospodarski sektor za albansko gospodarstvo. Prispeva 21 % BDP in zaposluje približno 38 % delovne sile. Kmetijska proizvodnja je osredotočena na pridelavo pšenice, koruze, ovsa, krompirja, zelenjave, oljk, tobaka, sadja, sladkorne pese in vinske trte. Pomembna segmenta sta tudi živinoreja in pridelava mleka.
Razvoj kmetijskega sektorja v Albaniji ovira pomanjkanje sodobne opreme, razdrobljeno lastništvo zemljišč in omejeno območje pridelave, kar vse vodi k razmeroma nizki produktivnosti. Le 24 % zemljišč je opredeljenih kot kmetijska zemljišča, 76 % pa je neobdelanih zemljišč. Albanska kmetijska proizvodnja je višja od njenega deleža v BDP, saj velik del pridelkov porabijo kmetje zase in ni namenjen trženju.

Storitveni sektor predstavlja 55% BDP in zaposluje okoli 43 % delovne sile. Turizem, telekomunikacije, bančništvo in zavarovalništvo so hitro razvijajoči se in perspektivni sektorji. 
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor


Industrijski sektor v Albaniji je v letu 2019 predstavljal 24 % BDP države in zaposloval okoli 20 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši industrijski sektorji so živilsko predelovalna industrija, tekstilna in oblačilna industrija, lesna industrija in gradbeništvo, kemična in naftna industrija, pa tudi rudarstvo in transport. Veliko imajo tudi hidroelektrarn. Po ocenah Svetovne banke dodana vrednost proizvodnega sektorja prispeva skoraj 6 % BDP države.

Rast industrijske proizvodnje je v Albaniji v letu 2019 dosegla 5,6 %, za leto 2020 pa je napovedan -15 upad industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na albanskem trgu:

 

IKT - telekomunikacije

Albanski trg telekomunikacij je skladen z razvojem drugod v regiji. Penetracija fiksne telefonije se zmanjšuje, naročniki pa se preusmerjajo na mobilne rešitve. Vlada si prizadeva za izboljšanje širokopasovne razpoložljivosti in pogojev dostopa. V ta namen je regulator nedavno uveljavil dostop preko razvezane krajevne zanke (Local loop unbundling – LLU) in pogoje za dostop do bitnega toka na obstoječem omrežju Albtelecom.

Majhno albansko gospodarstvo je močno odvisno od ključnih trgovinskih partnerjev, Italije in Grčije. Obe državi sta zaradi gospodarskih razmer uvedli številne varčevalne ukrepe, kar je močno vplivalo tudi na albanski telekomunikacijski sektor. Rast prihodkov v albanskem telekomunikacijskem sektorju se je več let zmanjševala, nato pa je trg beležil skromno okrevanje po letu 2014.

Čeprav so na trgu prisotne regulativne ovire, predstavlja nizka penetracija priložnost za nadaljnje naložbe v nadgradnjo omrežja, da bi s pomočjo digitalnih tehnologij in storitev, ki temeljijo na IP, spodbudili gospodarsko rast države. Regulator takšne naložbe v infrastrukturo fiksnih omrežij spodbuja s spremenjenimi ukrepi za dostop, vlada pa s svojimi programi financiranja. Ker se infrastruktura mobilnega omrežja izboljšuje, bodo potrošniki v prihodnjih letih raje izbrali to platformo za govorne in podatkovne storitve, zato bo v prihodnjih petih letih mobilni sektor glavno gonilo rasti celotnega telekomunikacijskega trga v Albaniji.

Nedavni razvoj albanskega telekomunikacijskega sektorja vključuje prodajo Telekoma Albanije bolgarskemu Vivacomu, kar je povečalo njegovo prisotnost v balkanski regiji.

Albanija je imela konec leta 2019 2,63 mio aktivnih uporabnikov mobilnih telefonov, kar je manj kot leta 2018, ko jih je imela 3,62 mio. Po podatkih, ki jih je objavila albanska agencija za elektronsko in poštno komunikacijo, je bil v letu 2019 vodilni mobilni operater Vodafone Albania z 1,24 mio aktivnih uporabnikov mobilne telefonije (-1,4 % na medletni ravni). Sledita mu Telekom Albanija s 852.124 uporabniki (-5,7 % na medletni ravni) in Albtelecom s 417.061 uporabniki (-2,4 % na medletni ravni).

Tržni deleži mobilnih operaterjev v letu 2019 

Operater Št. uporabnikov % spremembe glede na leto 2018
Vodafone Albania 1,24 mio -1,4 %
Telekom Albania 0,85 mio -5,7 %
Albtelecom 0,41 mio -2,4 %
 

Število naročnikov fiksne telefonije je znašalo 242.791, kar je za -2,1 % manj na medletni ravni. Albtelecom je bil vodilni na trgu s 176.653 linijami, sledita pa mu mu ASC s 35.558 in Abcom z 11.409 linijami.
 

Tržni deleži fiksnih operaterjev v letu 2019 

Operater Št. dostopov % spremembe glede na leto 2018
Albtelecom 176.653 -0,2 %
ASC 35.558 -11,9 %
Abcom 11.409 -1,9 %

  
Število aktivnih uporabnikov širokopasovnih storitev (3G in 4G) je konec leta 2019 doseglo 1,78 mio, kar je za -1,2 % manj na medletni ravni. Število fiksnih širokopasovnih povezav je konec leta 2019 znašalo 428.380, kar je 18,5 % več na medletni ravni.

Število naročnikov na integrirane storitvene pakete (fiksna telefonija, internet in televizija) je konec leta 2019 znašalo 273.435, kar je za 21,6 % več na medletni ravni.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v Albaniji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Info-Telecom Sh.P.K. 230,46
Vodafone Albania Sh.A. 132,10
Telekom Albania Sh.A. 71,29
Albtelecom Sh.A. 65,98
Bwb Sh.P.K. 61,11
R&T Sh.P.K. 27,96
Alpi-Com Holding Sh.P.K. 20,82


 Vir: Factiva, julij 2020.


 

Energetika - obnovljivi viri energije

Albanija ima zaradi svojega geografskega položaja in naravnih virov velik razvojni potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije. 
Najpomembnejšo vlogo pri obnovljivih virih energije v Albaniji imajo hidroelektrarne, sledijo pa vetrne in sončne elektrarne.


Po letu 2006 je vlada odobrila koncesije za več kot 300 hidroenergetskih projektov zmogljivosti od 1 MW do 320 MW. Vendar pa je operativnih le 73 pogodb za 96 elektrarn, medtem ko mnogi projekti ostajajo nedokončani. Posledično se je ministrstvo za energijo in infrastrukturo februarja 2019 odločilo, da bo zamrznilo delo na novih hidroenergetskih projektih in začelo s preiskavo 182 dovoljenj za 440 projektov. Aprila 2019 je bilo tako odpovedanih 17 koncesijskih pogodb, julija 2019 pa je bilo odobrenih 5 gradbenih dovoljenj za 8 projektov.

V zadnjem desetletju je albanska vlada podpirala javne naložbe in druge pobude za reševanje sektorja proizvodnje električne energije, pri čemer je velik del denarja prišel iz tujih držav. Med novimi projekti je hidroelektrarna Devoll, ki sestoji iz dveh hidroelektrarn, Banja in Moglicë, obe na reki Devoll, s skupno instalirano zmogljivostjo 256 MW. Devoll Hydropower je bil sprva skupno podjetje (50/50) med norveškim Statkraftom in avstrijskim energetskim podjetjem EVN. Statkraft je leta 2013 pridobil 50 % delež EVN-ja in je zdaj 100 % lastnik projekta. Med druge večje hidro projekte se uvrščata tudi projekta Kalivac in Pocem na reki Vjosa.

Hidroelektrarna Moglicë je bila odprta 22. junija 2020 in norveški Statkraft je lahko uradno začel s komercialnim poslovanjem na tej hidroelektrarni, ki ima instalirano zmogljivost 184 MW. Obrat bo proizvedel okoli 450 GWH električne energije letno. Obe HE na projektu Devoll pa bosta skupaj proizvedli 700 GWH na leto, kar predstavlja 13 % celotne proizvodnje električne energije v državi.


Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Albaniji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Gsa Sh.P.K. 90,41
Korporata Elektroenergjitike Shqiptare - Kesh Sh.A. 56,98
Operatori Sistemit Transmetimit - Ost Sh.A. 54,24
Aydiner Insaat Anonim Sirketi - Dega Tirane 39,12
Ayen Energy Trading Sh.A. 31,40
Devoll Hydropower Sh.a. N/A
Statkraft Renewables Albania Sh.P.K. N/A
 

Vir: Factiva, julij 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje