Albanija

Gospodarske panoge Albanije

Priložnosti na trgu

Albanija ponuja dobre možnosti za izvoz v vse sektorje, zlasti v turizem, zdravstvo in IKT. Vsi sektorji so odprti tudi za tuje vlagatelje in za vstop na trg ni zakonskih ovir. Vlada je izvedla pomembne reforme, da bi olajšala trgovino in spodbudila neposredne tuje naložbe, vključno z upravnimi postopki, carino, registracijo podjetij, licenciranjem, plačevanjem davkov in e-naročanjem. Kljub temu ostajajo glavni izzivi pri vstopu na trg korupcija, šibak pravosodni sistem in slabo izvrševanje pogodb, pomanjkanje ustrezne infrastrukture ter pogoste zakonodajne spremembe. 

Potencialne priložnosti za izvoznike so:

  • Izvoz IT opreme v IKT sektor.
  • Izvoz medicinskih pripomočkov in opreme, saj se je zaradi posodobitve zdravstvenega sistema povečalo povpraševanje na tem področju. Zelo perspektiven je zobozdravstveni segment.
  • Izvoz opreme in strojev v oblačilno in čevljarsko industrijo.
  • Izvoz mesa za predelavo.
  • Živilsko predelovalna industrija predstavlja potencialne priložnosti zaradi močnega povpraševanja po strojih za pakiranje, zmogljivostih za hlajenje in skladiščenje ter nadzor kakovosti.
  • Turizem je za Albanijo obetaven sektor, kjer so številne priložnosti za razvoj hotelov, letovišč, marin in druge turistične infrastrukture.
  • Načrti za ustanovitev manjšega mednarodnega letališča v Kukesu na severu Albanije ter odprtje dodatnega mednarodnega letališča v Vloreju ponujajo možnosti za izvoz povezane opreme in storitev.

Gospodarstvo

Albansko gospodarstvo je v tranzitu in ni močno integrirano v globalne kapitalske tokove. Kljub temu izkazuje dobre gospodarske rezultate. Na državo vplivajo težave evro-območja, kamor Albanija izvozi skoraj 80 % svojega izvoza in od koder v državo prihaja tudi največ investicij.  Približno 50 % BDP še vedno predstavlja neformalno gospodarstvo. Albanija ostaja ena od najrevnejših držav v Evropi. 

 

Struktura BDP

Kmetijstvo je pomemben gospodarski sektor za albansko gospodarstvo. Prispeva 21 % BDP in zaposluje približno 38 % delovne sile. Kmetijska proizvodnja je osredotočena na pridelavo pšenice, koruze, ovsa, krompirja, zelenjave, oljk, tobaka, sadja, sladkorne pese in vinske trte. Pomembna segmenta sta tudi živinoreja in pridelava mleka.
Razvoj kmetijskega sektorja v Albaniji ovira pomanjkanje sodobne opreme, razdrobljeno lastništvo zemljišč in omejeno območje pridelave, kar vse vodi k razmeroma nizki produktivnosti. Le 24 % zemljišč je opredeljenih kot kmetijska zemljišča, 76 % pa je neobdelanih zemljišč. Albanska kmetijska proizvodnja je višja od njenega deleža v BDP, saj velik del pridelkov porabijo kmetje zase in ni namenjen trženju.

Storitveni sektor predstavlja 55% BDP in zaposluje okoli 43 % delovne sile. Turizem, telekomunikacije, bančništvo in zavarovalništvo so hitro razvijajoči se in perspektivni sektorji. 
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor


Industrijski sektor v Albaniji je v letu 2019 predstavljal 24 % BDP države in zaposloval okoli 20 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši industrijski sektorji so živilsko predelovalna industrija, tekstilna in oblačilna industrija, lesna industrija in gradbeništvo, kemična in naftna industrija, pa tudi rudarstvo in transport. Veliko imajo tudi hidroelektrarn. Po ocenah Svetovne banke dodana vrednost proizvodnega sektorja prispeva skoraj 6 % BDP države.

Rast industrijske proizvodnje je v Albaniji v letu 2019 dosegla 3,7 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na albanskem trgu:

 

IKT - telekomunikacije

Albanski telekomunikacijski trg postaja primerljiv z ostalimi državami v regiji, saj se penetracija fiksne telefonije zmanjšuje, naročniki pa se preusmerjajo na mobilne rešitve. Vlada si prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti širokopasovnih povezav in pogojev dostopa. Stopnje penetracije v sektorjih fiksnih in širokopasovnih povezav so po mednarodnih standardih zelo nizke, kar odpira številne priložnosti za nadaljnje naložbe v nadgradnje omrežja. Naložbe spodbujata tako regulatorni organ s spremenjenimi ukrepi glede dostopa, kot tudi vlada s svojimi programi financiranja. Zaradi izboljševanja infrastrukture mobilnega omrežja bo mobilni sektor v prihodnjih letih glavno gonilo rasti telekomunikacijskega trga v Albaniji.

Konec leta 2018 je bilo v Albaniji 2,7 mio aktivnih uporabnikov mobilne telefonije od skupno 4,1 mio SIM kartic v obtoku. To predstavlja 25,1 % manj na medletni ravni. Vodafone Albanija je bil v letu 2018 vodilni konkurent na trgu mobilne telefonije z 1,3 mio aktivnih uporabnikov, kar je za 25,9 % manj kot konec leta 2017. Sledita mu Telekom Albanija z 1 mio uporabnikov (-18,6 % glede na leto 2017) in Albtelecom s 431.075 (- 6 % glede na leto 2017).
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev v letu 2018 

Operater Št. uporabnikov % spremembe glede na leto 2017
Vodafone Albania 1,3 mio -25,9 %
Telekom Albania 1,0 mio -18,6 %
Albtelecom 431.075 -6,0 %

 
Število naročnikov fiksnih linij je konec leta 2018 znašalo 248.009, kar je za 0,4 % manj na medletni ravni. Albtelecom je bil v letu 2018 vodilni konkurent na trgu fiksne telefonije s 177.129 dostopi (-3,3 %), sledijo pa mu ASC s 40.377 dostopi (-5,7 %), Abcom z 11.637 dostopi (-23,9 %), drugi z 10. 717 (-28,1%), Nisatel s 4.100 (+ 66 %) in Abissnet s 4.049 dostopi.
 
 

Tržni deleži fiksnih operaterjev v letu 2018 

Operater Št. dostopov % spremembe glede na leto 2017
Albtelecom 177.129 -3,3 %
ASC 40.377 -5,7 %
Abcom 11.637 -23,9 %

  
Število aktivnih uporabnikov širokopasovnih storitev (3G in 4G) je doseglo 1,8 mio, kar je za 10,9 % manj na medletni ravni. Število fiksnih širokopasovnih povezav je doseglo 361.413, kar je za 22,7 % več na medletni ravni.
 
Število naročnikov na integrirane storitvene pakete (fiksna telefonija, internet in televizija) je doseglo 224.859, kar je 13,3 % več na medletni ravni.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v Albaniji (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Info-Telecom Sh.P.K. 234,66
Vodafone Albania Sh.A. 129,59
Telekom Albania Sh.A. 74,55
Albtelecom Sh.A. 64,90
Bwb Sh.P.K. 62,22
R&T Sh.P.K. 28,47
Alpi-Com Holding Sh.P.K. 21,20


 

Vir: Factiva, avgust 2019.


 

Energetika - obnovljivi viri energije

Albanija ima zaradi svojega geografskega položaja in naravnih virov velik razvojni potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Po porabi električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, se Albanija uvršča na tretje mesto v Evropi, takoj za Norveško in Islandijo. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2016 85 % električne energije, porabljene v Albaniji, proizvedene iz obnovljivih virov, medtem ko je evropsko povprečje 30 %.

Najpomembnejšo vlogo pri obnovljivih virih energije v Albaniji imajo hidroelektrarne, sledijo pa vetrne in sončne elektrarne.

Albanija si v nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo v 2018–2020 prizadeva za razvoj obnovljivih virov energije, vključno z diverzifikacijo, s posebnim poudarkom na sončnih in vetrnih zmogljivostih. Albanija si je zadala cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 38 % energije iz obnovljivih virov.

Vladna politika na področju obnovljivih virov energije zato temelji na treh glavnih stebrih:

  • učinkovitih ukrepih za sprejem podzakonskih aktov o promociji obnovljivih virov energije
  • izvedbi širše tehnične in ekonomske analize ob upoštevanju interesov upravljavcev obnovljivih virov energije pri uporabi podpornih ukrepov
  • izboljšanju zakonodaje, ki ureja biogoriva v prometnem sektorju, ob upoštevanju meril za trajnost in preglednost ter uporabe ukrepov za njihovo trgovanje / uporabo s strani končnih potrošnikov.

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Albaniji (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Gsa Sh.P.K. 94,75
Korporata Elektroenergjitike Shqiptare - Kesh Sh.A. 58,02
Operatori Sistemit Transmetimit - Ost Sh.A. 47,12
Aydiner Insaat Anonim Sirketi - Dega Tirane 39,83
S. G. A. Sh.A. 14,92
Ayen Energy Trading Sh.A. 13,31
Termocentrali Vlore Sh.A. 11,36
 

Vir: Factiva, avgust 2019.


 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje