Podjetja skrajšujejo svoje dobavne verige in se umikajo iz Kitajske

 

Podjetja selijo proizvodnjo iz Kitajske

Podjetja po vsem svetu si čedalje bolj prizadevajo, da bi svoje dobavne verige vzpostavila bližje svojim lokacijam.

Zaradi naraščajočih stroškovnih pritiskov pa tudi zato, ker predsednik Xi Jinping zavzema sovražno držo do Zahoda, si podjetja prizadevajo skrajšati svoje dobavne verige.

Avgustovska raziskava ameriške gospodarske zbornice je pokazala, da 40 % ameriških podjetij že preusmerja naložbe, namenjene Kitajski, v druge države ali pa to načrtuje.

Velike družbe, kot so Apple, Dell, Microsoft in Nike, so že napovedale prenos proizvodnje v Mehiko, Vietnam, Indijo in na Tajsko.
 

Trend povečuje proizvodnjo v vzhodno Evropo

Vendar pa to niso edine države, kamor velika podjetja selijo svojo proizvodnjo, saj trend vrača proizvodnjo tudi v vzhodno Evropo.

Podjetja, ki se ukvarjajo z industrijskimi nepremičninami v srednji in vzhodni Evropi, kamor sodijo Češka, Slovaška, Romunija, Madžarska, Poljska, Srbija in Bolgarija, so v razcvetu.

Po podatkih nepremičninskih svetovalcev Cushman & Wakefield so v prvih 6 mesecih tega leta gradbeniki v Srednji in Vzhodni Evropi zgradili 3,8 m² industrijskih površin.

Medletno se je ponudba v regiji povečala za 16 %, v gradnji pa je že nadaljnjih 5 mio m² industrijskih in skladiščnih površin.

Neposredne tuje naložbe (NTI) v proizvodnjo v vzhodno Evropo vztrajno naraščajo.
 
Pred 6 leti so na Madžarskem NTI v proizvodnjo znašale 2,03 % BDP. Po podatkih Oxford Economics so se NTI do leta 2022 povečale na 3,65 % NTI.
 
Mnoga podjetja se zdaj odločajo o tem, kje bodo proizvajala svoje izdelke. Globalne dobavne verige so se na nek način razdelile na lokalne dobavne verige. 

Največ povpraševanja po novih industrijskih nepremičninah je s strani podjetij za elektroniko in električna vozila (EV).
 

• Madžarska je že 2. največja proizvajalka baterij za EV v Evropi. Audi je okrepil svojo proizvodno linijo EV na Madžarskem, medtem ko Samsungov oddelek za baterije tam postavlja nov proizvodni obrat.
• Lansko leto je Volvo napovedal naložbo v vrednosti 1,2 mlrd EUR v novo tovarno EV v Košicah na Slovaškem. Februarja je prav tako objavil načrte za zaposlitev več kot 500 ljudi do sredine desetletja v novem centru za razvoj programske opreme za električna vozila v Krakovu.
• Tako imenovani nearshoring pa ne pomeni nujno odhoda iz držav, kjer že imajo tovarne, vsekakor pa vpliva na nove naložbene odločitve. Pri tem pa ne gre le za zahodna podjetja. Tudi kitajska podjetja, ki prodajajo blago na evropskem trgu, želijo biti bližje. Kitajska podjetja veliko vlagajo v širitev svojih dobavnih verig EV v Evropi. Kitajski proizvajalec baterij CATL gradi proizvodno tovarno v vrednosti 7,6 mlrd USD na Madžarskem, proizvajalca avtomobilov Nio in BYD pa tudi raziskujeta evropski trg.

 

Dejavniki, ki povečujejo selitev proizvodnje v vzhodno Evropo

 

• Podjetja želijo zmanjšati tveganje svojih dobavnih verig, ne samo zaradi vse večjih političnih tveganj poslovanja na Kitajskem, ampak tudi zaradi izpostavljenosti izjemnim dogodkom, kot je bila zapora Sueškega prekopa s kontejnersko ladjo Evergreen leta 2021.
• Države v vzhodni Evropi imajo velike transportne prednosti. Blago, proizvedeno v Ilowi, ki je blizu nemške meje na Poljskem, lahko na primer doseže 21,1 mio strank v 5 urah vožnje. To je pomembno z vidika stroškov in logistike, pa tudi za cilje trajnostnega razvoja podjetja.
• Kar postaja vedno bolj pomembno, je dekarbonizacija dobavnih verig. Proizvajalcem v vzhodni Evropi ni potrebno prevažati blaga daleč, saj povpraševanje potrošnikov v tej regiji hitro raste.
• Razlog, da so podjetja včasih selila proizvodnjo na Kitajsko, je bila predvsem cena delovne sile. Zdaj se ta razlika zmanjšuje. Plače v predelovalnih dejavnostih na Kitajskem so se v obdobju 2005 - 2021 zvišale za 480 %. Po vsej EU je v istem obdobju zvišanje znašalo le 48 %. V nekaterih državah vzhodne Evrope so plače že nižje kot na Kitajskem. Leta 2021 je bila povprečna urna plača v proizvodnji v Srbiji in Bolgariji 5,6 EUR oziroma 5 EUR na uro, medtem ko je bila povprečna urna plača na Kitajskem 6,1 EUR.
• Vzhodna Evropa je bolj napredna na področju pravic intelektualne lastnine in stabilnega poslovnega okolja.
• Države vzhodne Evrope proizvajalcem in vlagateljem ponujajo vrsto denarnih subvencij in davčnih olajšav.
  Madžarska ima eno najnižjih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v EU, ki znaša 9 % in ponuja delno oprostitev za 13 let po naložbi.
  Češka ima tudi olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb do 10 let, pa tudi denarne subvencije do približno 12.000 EUR na ustvarjeno delovno mesto.

Vsi ti dejavniki prispevajo k razmahu povpraševanja po vzpostavitvi proizvodnje po vsej vzhodni Evropi.
 
Viri: Factiva, The Daily Telegraph

 

Preberite tudi: 

Globalni trendi na področju avtomobilske industrije

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav 

 Nove investicije kitajskih proizvajalcev baterij za EV na Madžarskem
 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.