Slovaška 
Predstavitev gospodarstva Slovaške
Predstavitev države
| Uradni naziv | Slovenská republika /Slovaška |
| Mednarodna oznaka | SK/SVK |
| Glavno mesto | Bratislava |
| Velikost (km2) | 49.037 |
| Prebivalci (mio)17 | 5,5 |
| Uradni jezik | Slovaščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (62 %), protestanti (8,2 %), pravoslavci (3,8 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 421 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Bratislava | 438.000 |
| Košice | 239.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament; Državni svet Slovaške republike šteje 150 članov izvoljenih za štiriletni mandat |
|
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 16. in 30. marca 2019. V obeh krogih je zmagala Zuzana Čaputova, liberalna kandidatka zunajparlamentarne stranke Napredna Slovaška. Slovaška je tako dobila prvo žensko predsednico v svoji zgodovini.
|
|
|
Vodstvo države: |
Predsednik republike je izvoljen neposredno za največ dva zaporedna petletna mandata. |
|
|
Izvršilna oblast: |
Premier: Eduard Heger (od aprila 2021) |
Slovaška ima med državami EU in OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) eno izmed najhitreje rastočih gospodarstev. Leta 2004 se je pridružila EU in s 1. januarjem 2009 prevzela evro. Je tudi članica in EEA (European Economic Area) in WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU..
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,5 | 5,5 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 114 | 113 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 108,2 | 103,8 | 100,2 | 92,2 | 94,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 19.836 | 19.016 | 18.339 | 16.886 | 17.232 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 177,3 | 169,1 | 158,2 | 153,3 | 158,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 32.485 | 30.972 | 28.968 | 28.079 | 29.098 |
| Rast BDP (v %): | 3,8 | 4,0 | 3,0 | -4,4 | 2,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,3 | 6,6 | 7,5 | 6,8 | 5,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 5,3 | 2,8 | 2,0 | 2,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -107,2 | -100,4 | -88,9 | -69,0 | -76,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 107,3 | 99,4 | 88,7 | 70,1 | 75,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,0 | 9,7 | 10,2 | -7,4 | 0,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 9,6 | 8,9 | 9,2 | -8,4 | 2,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 2,5 | 2,5 | 2,8 | -0,2 | 2,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 122,0+ | 617,2 | 525,3 | 537,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 144,3+ | 751,0 | 545,0 | 608,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 29 | 28 | 29 | 32 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Slovaškem se je januarja 2022 zvišala na 646 EUR, medtem ko se je povprečna mesečna bruto plača v decembru 2021 znižala na 1.390 EUR.
.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,3 | 1,8 | 3,0 | 3,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,2 | 2,2 | 2,4 | 2,1 |
| Rast investicij | 5,7 | 7,2 | 4,2 | 3,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Slovaška uvozila za 71,9 mlrd EUR, izvozila pa za 71,8 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,1 mlrd EUR. V letu 2020 je Slovaška največ izvažala vozila, električno, elektronsko in strojno opremo, železo in jeklo ter plastiko. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija, kamor so izvozili 22 % celotnega izvoza. Sledijo Češka, Poljska, Francija in Madžarska. Uvažali so v letu 2020 največ električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, mineralna goriva ter plastiko. Največ so uvozili iz Nemčije (18,4 % od celotnega uvoza), Češke, Kitajske, Poljske in Vietnama.
Slovaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 21,3 | Vozila | 34,1 |
| Vozila | 17,1 | Električna in elektronska oprema | 18,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 12,3 |
| Mineralna goriva, olja | 6,3 | Železo in jeklo | 3,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,0 | Plastika in plastični izdelki | 2,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 18,4 | Nemčija | 22,0 |
| Češka | 9,9 | Češka | 10,5 |
| Kitajska | 6,7 | Poljska | 7,9 |
| Poljska | 5,7 | Francija | 7,2 |
| Vietnam | 5,0 | Madžarska | 6,3 |
| Slovenija (26. mesto) | 0,4 | Slovenija (21. mesto) | 0,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Slovaškem so v letu 2018 znašale 48,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,5 %. Celotne izhodne TNI Slovaške so v letu 2018 znašale 3,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 14,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Slovaškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 54,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Južna Koreja in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 12.164,8 |
| Južna Koreja | 5.493,0 |
| ZDA | 5.073,0 |
| Italija | 4.127,9 |
| Avstrija | 4.118,8 |
| Druge države | 23.512,2 |
| Skupaj | 54.489,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 9.024,7 |
| Avtomobilski deli | 4.465,0 |
| Elektronske komponente | 3.944,8 |
| Kovine | 3.095,6 |
| Ind. stroj. opr. in orodja | 1.164,3 |
| Drugi sektorji | 32.795,5 |
| Skupaj | 54.489,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Volkswagen Slovakia | 3.060,0 |
| Kia Motors | 2.967,8 |
| Samsung Electronics | 712,2 |
| ProLogis | 584,3 |
| Continental | 453,2 |
| Whirlpool | 193,7 |
| Johnson Controls | 176,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
