Slovaška

Predstavitev gospodarstva Slovaške

Predstavitev države

Uradni naziv Slovenská republika /Slovaška
Mednarodna oznaka SK/SVK 
Glavno mesto Bratislava
Velikost (km2) 49.037
Prebivalci (mio)17 5,5
Uradni jezik Slovaščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Rimo-katoliki (62 %), protestanti (8,2 %), pravoslavci (3,8 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 421



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Bratislava 438.000
Košice 239.000
 


Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament; Državni svet Slovaške republike šteje 150 članov izvoljenih za štiriletni mandat

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale 16. in 30. marca 2019. V obeh krogih je zmagala Zuzana Čaputova, liberalna kandidatka zunajparlamentarne stranke Napredna Slovaška. Slovaška je tako dobila prvo žensko predsednico v svoji zgodovini.

Zadnje parlamentarne volitve so bile 29. februarja 2020, naslednje bodo februarja 2024.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je s 25 % zmagala desnosredinska stranka OL’aNo-NOVA, ki si je priborila 53 mest v 150 članskem parlamentu. Na drugem mestu je socialdemokratska stranka Smer SD z 18,3 % glasov in 38 mesti v parlamentu, na tretjem pa desna stranka Mi smo družina z 8,2 % glasov in 17 poslanskimi sedeži.

Vodstvo države:

Predsednik republike je izvoljen neposredno za največ dva zaporedna petletna mandata.
Predsednica: Zuzana Čaputova

Izvršilna oblast:

 

Premier: Eduard Heger (od aprila 2021)

 

Slovaška ima med državami EU in OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) eno izmed najhitreje rastočih gospodarstev. Leta 2004 se je pridružila EU in s 1. januarjem 2009 prevzela evro. Je tudi članica in EEA (European Economic Area) in WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU..


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 114 113
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 108,2 103,8 100,2 92,2 94,0
 BDP per capita (v EUR): 19.836 19.016 18.339 16.886 17.232
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 177,3 169,1 158,2 153,3 158,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 32.485 30.972 28.968 28.079 29.098
 Rast BDP (v %): 3,8 4,0 3,0 -4,4 2,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,3 6,6 7,5 6,8 5,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 5,3 2,8 2,0 2,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -107,2 -100,4 -88,9 -69,0 -76,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 107,3 99,4 88,7 70,1 75,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,0 9,7 10,2 -7,4 0,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 9,6 8,9 9,2 -8,4 2,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 2,5 2,5 2,8 -0,2 2,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 122,0+ 617,2 525,3 537,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 144,3+ 751,0 545,0 608,9
Stopnja tveganja države (op): / 29 28 29 32
Razred tveganja (op): / B B B B


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Minimalna bruto mesečna plača na Slovaškem se je januarja 2022 zvišala na 646 EUR, medtem ko se je povprečna mesečna bruto plača v decembru 2021 znižala na 1.390 EUR.

.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 1,3 1,8 3,0 3,0
Rast javne potrošnje 3,2 2,2 2,4 2,1
Rast investicij 5,7 7,2 4,2 3,8


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je Slovaška uvozila za 71,9 mlrd EUR, izvozila pa za 71,8 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,1 mlrd EUR. V letu 2020 je Slovaška največ izvažala vozila, električno, elektronsko in strojno opremo, železo in jeklo ter plastiko. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija, kamor so izvozili 22 % celotnega izvoza. Sledijo Češka, Poljska, Francija in Madžarska. Uvažali so v letu 2020 največ električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, mineralna goriva ter plastiko. Največ so uvozili iz Nemčije (18,4 % od celotnega uvoza), Češke, Kitajske, Poljske in Vietnama.

 

Slovaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Električna in elektronska oprema 21,3 Vozila 34,1
Vozila 17,1 Električna in elektronska oprema 18,0
Stroji, jedrski reaktorji 12,4 Stroji, jedrski reaktorji 12,3
Mineralna goriva, olja 6,3 Železo in jeklo 3,3
Plastika in plastični izdelki 4,0 Plastika in plastični izdelki 2,8
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 18,4 Nemčija 22,0
Češka 9,9 Češka 10,5
Kitajska 6,7 Poljska 7,9
Poljska 5,7 Francija 7,2
Vietnam 5,0 Madžarska 6,3
Slovenija (26. mesto) 0,4 Slovenija (21. mesto) 0,8


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Slovaškem so v letu 2018 znašale 48,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,5 %. Celotne izhodne TNI Slovaške so v letu 2018 znašale 3,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 14,4 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Slovaškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 54,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji Južna Koreja in ZDA. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Nemčija 12.164,8
Južna Koreja 5.493,0
ZDA 5.073,0
Italija 4.127,9
Avstrija 4.118,8
Druge države 23.512,2
Skupaj 54.489,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 9.024,7
Avtomobilski deli 4.465,0
Elektronske komponente 3.944,8
Kovine 3.095,6
Ind. stroj. opr. in orodja 1.164,3
Drugi sektorji 32.795,5
Skupaj 54.489,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Volkswagen Slovakia 3.060,0
Kia Motors 2.967,8
Samsung Electronics 712,2
ProLogis 584,3
Continental 453,2
Whirlpool 193,7
Johnson Controls 176,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo