Slovaška

Gospodarske panoge Slovaške

Gospodarstvo

Od leta 2000 Slovaška beleži trajno in stabilno rast BDP, predvsem zaradi njene vključitve v EU maja 2004. Davčni sistem je dobro prilagojen potrebam trgovine, bančni sistem je razvit in v pretežni meri v tuji lasti. Država ima ugoden geografski položaj, ter visoko kvalificirano delovno silo, zato je privlačna za tuje investitorje. Več kot 80 % BDP ustvarita izvoz avtomobilov in elektronike. Izvoz in naložbe sta bila ključna gonilna sila visoke gospodarske rasti Slovaške v zadnjih letih.  
 
Kmetijski sektor ni preveč razvit in predstavlja 4 % BDP. Glavni kmetijski proizvodi so žita, krompir, sladkorna pesa in grozdje. Hriboviti predeli Slovaške so bogati z gozdovi in pašniki, ki so namenjeni intenzivni reji drobnice.

Slovaška ima številna rudna bogastva, kot so železo, baker, svinec in cink. Industrija predstavlja 34 % BDP in zaposluje 22,7 % delovne sile. Težka in kovinska industrija sta še vedno v fazi prestrukturiranja. Industrije z visoko dodano vrednostjo, kot so petrokemična in elektronska industrija, so locirane na zahodnem delu države. Nekateri sektorji, kot so avtomobili in izdelki široke potrošnje, ponujajo privlačne priložnosti za tuje investitorje.

Storitveni sektor predstavlja 62 % BDP in zaposluje 73,6 % aktivnega prebivalstva. Prevladujeta trgovina in nepremičninski sektor. Trenutno je najbolj dinamičen sektor turizem.

 

Struktura BDP

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrija na Slovaškem predstavlja 34 % BDP in zaposluje 22,7 % delovne sile. Najpomembnejši industrijski sektorji so kovinska, avtomobilska, živilska, strojna, tekstilna in papirna industrija, proizvodnja električnih, elektronskih in optičnih naprav, pa tudi farmacevtska industrija in energetika.

V letu 2017 je rast industrijske proizvodnje znašala 2,9 %. Za leto 2018 je napovedana 5,5 %, za leto 2019 5,7 % in za leto 2020 1,7 % rast industrijske proizvodnje.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na slovaškem trgu:
 

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Slovaška si je v skladu z evropsko direktivo o obnovljivih virih energije zadala nacionalni cilj, povečati delež obnovljivih virov energije v končni porabi države na 14 % in njihovega deleža v porabi električne energije na 24 % do leta 2020. V letu 2016 in 2017 so obnovljivi viri energije predstavljali okoli 12 % končne porabe energije in 23 % porabe električne energije.

Električna energija iz obnovljivih virov energije se spodbuja z obveznostmi nakupa in 15-letnimi fiksnimi "Feed in tariffs (FiT) za operaterje regionalnih distribucijskih omrežij. Do FiT so upravičene solarne elektrarne zmogljivosti do 30 kW in druge proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov zmogljivosti do 125 MW, čeprav se FiT uporabljajo samo za del zmogljivosti (do 15 MW za veter in do 5 MW za druge vire). Električna energija, proizvedena nad najvišjo mejo 5-15 MW, se prodaja po tržnih cenah. FiT se zmanjšajo po 3 letih delovanja, vendar nikoli niso nižje od 70 % začetne tarife.

Slovaški proizvajalci obnovljivih virov energije bodo bolj izpostavljeni trgu od januarja 2019, ko se bo sistem subvencioniranja spremenil v skladu s prednostnim modelom EU. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2018 pripravilo predlog zakona o spremembi podpore za obnovljive vire energije, ki daje večji poudarek tržnim načelom in je v skladu z načrti za postopno ukinitev podpore proizvajalcem energije iz obnovljivih virov. Ena glavnih sprememb bo, da se bodo morali proizvajalci, ki imajo več kot 500 kW proizvodne zmogljivosti, po novem za podporo potegovati na dražbah. Te proizvajalce trenutno prvenstveno podpirajo FiT, pri čemer so energetske družbe zavezane k nakupu določenega obsega električne energije iz subvencioniranih virov. Obstoječi proizvajalci bodo ostali v trenutnem sistemu, medtem ko bodo novi proizvajalci spadali v nov sistem dražb. Spremembo zakonodaje mora odobriti še Evropska komisija.

Do leta 2015 je bila Slovaška na dobri poti, da bi leta 2020 dosegla svoj cilj in bi obnovljivi viri v končni porabi energije predstavljali 14 %. Situacija se je poslabšala leta 2016, ko se je povečal delež potrošnje fosilnih goriv in se je zmanjšala uporabe biomase v industrijskem sektorju. V letu 2016 in 2017 je delež obnovljivih virov v končni porabi padel na 12 %, kar je ogrozilo možnosti države, da doseže zastavljeni cilj. Sprememba zakonodaje bi lahko v določenem obsegu odvračala naložbe v slovaški sektor obnovljivih virov, a bo po vsej verjetnosti sprejeta prepozno, da bi lahko vplivala na zastavljeni cilj.
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije na Slovaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Elgas K.S. 218,91
Slovenské Elektrárne - Energetické Sluzby S.R.O. 191,43
Le Trading A. S. 168,74
Magna Energia A.S. 162,94
Pow-En A. S. 138,55
Pb Power Trade A.S. 133,19
Right Power A.S. 104,78

 


Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Slovaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Thermo/Solar Ziar S.R.O. 3,39
Geoterm Košice a.s. 1,17
Galantaterm s.r.o. n/a
Slovgeoterm a.s. n/a


Vir: Factiva, november 2018.

 

Lesna industrija 

Slovaška ima 2.016.729 ha gozda, ki pokriva 41,1 % celotnega državnega ozemlja. Večina gozda, 62,5 %, je listnatega. Okoli 70 % gozda je namenjenega komercialnim namenom, 17 % gozda je zaščitenega, 13 % gozda pa je namenjenega za posebne namene. Gozdarski sektor zaposluje približno 20.000 delavcev in prispeva 0,4 % k državnemu BDP.
 
Slovaška je v letu 2017 na medletni ravni povečala proizvodnjo lesa za 0,8 % na 9,39 mio m3. Od tega je proizvodnja lesa iz iglavcev predstavljala 58,9 %, iz listavcev pa 41,1 %. Približno 4,94 mio m3 lesa je prišlo iz dreves, prizadetih zaradi nesreč, od tega je več kot 650.000 m3 lesa zaradi pomanjkanja časa ostalo nepredelanega. Približno 52,7 % vsega lesa je bilo proizvedenega iz državnih gozdov.
 
Slovaška je leta 2017 zmanjšala izvoz lesa na medletni ravni za 17,7 % na 2,02 mio m3. Uvoz lesa na Slovaško pa se je v letu 2017 močno povečal in sicer za 60,9 % na 927.000 m3.
 
Slovaški trg pohištva naj bi v letu 2018 dosegel vrednost 2,2 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo, da bo slovaški pohištveni trg v obdobju 2018-2021 rasel po 0,6 % skupni letni stopnji rasti (CAGR).
 
Slovaški parlament je v letu 2018 sprejel nov zakon o lesu, ki ga je oblikovalo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja (MPRV) in je začel veljati s 1. julijem 2018. Nova zakonodaja vpliva na tiste, ki prvič prodajajo les na trge EU, pa tudi na trgovce v celotni dobavni verigi. Nova zakonodaja je bila uveljavljena pet let po začetku veljavnosti Uredbe EU o lesu (EUTR) in preprečuje, da bi se ilegalni posekani les in lesni proizvodi prodajali na trge EU. V primeru kršitve zakona so možne sankcije do višine 200.000 EUR.


Največja podjetja na področju gozdarstva na Slovaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lesy Modra s.r.o. 19,92
A-Z Lokomat S.R.O. 19,30
Vojenské lesy a majetky SR š.p. 15,97
Glock Forst Slowakei S. R. O. 9,99
Národné Lesnícke Centrum 9,96
Státne Lesy Tatranského Národného Parku Tatranská Lomnica 9,33
Forestra S.R.O. 9,13

 

Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Slovaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Bukóza Export-Import A.S. 117,79
Bucina Ddd Spol. S R.O. 96,48
Partizánske Building Components-Sk S.R.O. 94,00
Rettenmeier Tatra Timber S.R.O. 77,34
Doka Drevo S.R.O. 58,64
Jaf Holz Slovakia S.R.O. 49,47
Prp S.R.O. 49,23

 

Največja podjetja na področju pohištva na Slovaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Decodom Spol. S R. O. 75,53
Sanas A.S. 30,31
Emil Belica 10,86
Lencos Spol. S R.O. 5,47
Güde S.R.O. 5,43
Idona Spol. S R.O. 4,80
Lindner Mobilier S.R.O. 4,55


Vir: Factiva, november 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje