Slovaška

Gospodarstvo

Slovaško gospodarstvo je v prvih letih po ločitvi od Češke leta 1993 le počasi napredovalo, zaradi avtoritarnega vodenja države in visoke stopnje korupcije. Gospodarske reforme, izvedene po letu 1998, pa so Slovaški omogočile močno gospodarsko rast. Slovaška ima majhno, odprto gospodarstvo, ki temelji predvsem na izvozu avtomobilov in elektronike.

Slovaška je že več let na prvem mestu v regiji, kar zadeva neposredne tuje naložbe. Privlačna je zaradi razmeroma poceni in kvalificirane delovne sile ter ugodne geografske lege v središču Srednje Evrope.

Med najbolj perečimi domačimi vprašanji, ki bi lahko omejili privlačnost slovaškega trga, pa so korupcija, neustrezno sodstvo ter počasen prehod na inovacijsko gospodarstvo. Zlasti za energetski sektor so značilni regulatorni nadzor in visoki stroški, kar je posledica vladnega vmešavanja v regulirane tarife.

Struktura BDP

Slovaški kmetijski sektor je slabo razvit. Predstavlja 3 % BDP in zaposluje okoli 3 % delovne sile. Približno dve petini zemljišč je obdelovalnih. Glavni kmetijski pridelki v državi so žita, krompir, sladkorna pesa in grozdje. Gorsko območje Slovaške ima obsežne gozdove in pašnike, ki jih uporabljajo za intenzivno pašo ovac.

Slovaška je bogata tudi z mineralnimi viri, vključno z železom, bakrom, svincem in cinkom.

Storitveni sektor prispeva 63 % BDP in zaposluje okoli 61 % delovne sile. V storitvenem sektorju prevladujeta segmenta trgovine in nepremičnin. Tudi razvoj turizma lahko v prihodnjih letih postane pomemben za slovaško gospodarstvo, saj je turizem trenutno najbolj dinamičen segment v državi. Močan je tudi bančni segment, ki je večinoma v lasti tujcev.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 34 % BDP in zaposluje 36 % delovne sile. Segmenti težke industrije, kot sta kovinska in jeklarska industrija, so še vedno v fazi prestrukturiranja. Industrijske panoge z visoko dodano vrednostjo, kot so elektronika, inženiring in petro-kemikalije, so nameščene v zahodnem delu države. Avtomobilska industrija in proizvodnja potrošnih izdelkov, ponujata privlačne možnosti za tuje vlagatelje.

V letu 2018 je rast industrijske proizvodnje znašala 4,5 %. Za leto 2019 je napovedana 5 %, za leto 2020 1% in za leto 2021 1,5 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na slovaškem trgu:
 

• energetiko - obnovljive vire energije in
• lesno industrijo.

Energetika - obnovljivi viri energije

Slovaška si je v skladu z evropsko direktivo o obnovljivih virih energije zadala nacionalni cilj, povečati delež obnovljivih virov energije v končni porabi države na 14 % in njihovega deleža v porabi električne energije na 24 % do leta 2020. V letu 2016 in 2017 so obnovljivi viri energije predstavljali okoli 12 % končne porabe energije in 23 % porabe električne energije.

Električna energija iz obnovljivih virov energije se spodbuja z obveznostmi nakupa in 15-letnimi fiksnimi "Feed in tariffs (FiT) za operaterje regionalnih distribucijskih omrežij. Do FiT so upravičene solarne elektrarne zmogljivosti do 30 kW in druge proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov zmogljivosti do 125 MW, čeprav se FiT uporabljajo samo za del zmogljivosti (do 15 MW za veter in do 5 MW za druge vire). Električna energija, proizvedena nad najvišjo mejo 5-15 MW, se prodaja po tržnih cenah. FiT se zmanjšajo po 3 letih delovanja, vendar nikoli niso nižje od 70 % začetne tarife.

Slovaški proizvajalci obnovljivih virov energije bodo bolj izpostavljeni trgu od januarja 2019, ko se bo sistem subvencioniranja spremenil v skladu s prednostnim modelom EU. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2018 pripravilo predlog zakona o spremembi podpore za obnovljive vire energije, ki daje večji poudarek tržnim načelom in je v skladu z načrti za postopno ukinitev podpore proizvajalcem energije iz obnovljivih virov. Ena glavnih sprememb bo, da se bodo morali proizvajalci, ki imajo več kot 500 kW proizvodne zmogljivosti, po novem za podporo potegovati na dražbah. Te proizvajalce trenutno prvenstveno podpirajo FiT, pri čemer so energetske družbe zavezane k nakupu določenega obsega električne energije iz subvencioniranih virov. Obstoječi proizvajalci bodo ostali v trenutnem sistemu, medtem ko bodo novi proizvajalci spadali v nov sistem dražb. Spremembo zakonodaje mora odobriti še Evropska komisija.

Do leta 2015 je bila Slovaška na dobri poti, da bi leta 2020 dosegla svoj cilj in bi obnovljivi viri v končni porabi energije predstavljali 14 %. Situacija se je poslabšala leta 2016, ko se je povečal delež potrošnje fosilnih goriv in se je zmanjšala uporabe biomase v industrijskem sektorju. V letu 2016 in 2017 je delež obnovljivih virov v končni porabi padel na 12 %, kar je ogrozilo možnosti države, da doseže zastavljeni cilj. Sprememba zakonodaje bi lahko v določenem obsegu odvračala naložbe v slovaški sektor obnovljivih virov, a bo po vsej verjetnosti sprejeta prepozno, da bi lahko vplivala na zastavljeni cilj.
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije na Slovaškem (2017)

Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Slovaškem (2017)

Vir: Factiva, november 2018.

Lesna industrija 

Slovaška ima 2.016.729 ha gozda, ki pokriva 41,1 % celotnega državnega ozemlja. Večina gozda, 62,5 %, je listnatega. Okoli 70 % gozda je namenjenega komercialnim namenom, 17 % gozda je zaščitenega, 13 % gozda pa je namenjenega za posebne namene. Gozdarski sektor zaposluje približno 20.000 delavcev in prispeva 0,4 % k državnemu BDP.
 
Slovaška je v letu 2017 na medletni ravni povečala proizvodnjo lesa za 0,8 % na 9,39 mio m3. Od tega je proizvodnja lesa iz iglavcev predstavljala 58,9 %, iz listavcev pa 41,1 %. Približno 4,94 mio m3 lesa je prišlo iz dreves, prizadetih zaradi nesreč, od tega je več kot 650.000 m3 lesa zaradi pomanjkanja časa ostalo nepredelanega. Približno 52,7 % vsega lesa je bilo proizvedenega iz državnih gozdov.
 
Slovaška je leta 2017 zmanjšala izvoz lesa na medletni ravni za 17,7 % na 2,02 mio m3. Uvoz lesa na Slovaško pa se je v letu 2017 močno povečal in sicer za 60,9 % na 927.000 m3.
 
Slovaški trg pohištva naj bi v letu 2018 dosegel vrednost 2,2 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo, da bo slovaški pohištveni trg v obdobju 2018-2021 rasel po 0,6 % skupni letni stopnji rasti (CAGR).
 
Slovaški parlament je v letu 2018 sprejel nov zakon o lesu, ki ga je oblikovalo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja (MPRV) in je začel veljati s 1. julijem 2018. Nova zakonodaja vpliva na tiste, ki prvič prodajajo les na trge EU, pa tudi na trgovce v celotni dobavni verigi. Nova zakonodaja je bila uveljavljena pet let po začetku veljavnosti Uredbe EU o lesu (EUTR) in preprečuje, da bi se ilegalni posekani les in lesni proizvodi prodajali na trge EU. V primeru kršitve zakona so možne sankcije do višine 200.000 EUR.

Največja podjetja na področju gozdarstva na Slovaškem (2017)

Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Slovaškem (2017)

Največja podjetja na področju pohištva na Slovaškem (2017)

Vir: Factiva, november 2018.

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje