Mehika 
Predstavitev gospodarstva Mehike
Predstavitev države
| Uradni naziv | Estados Unidos Mexicanos / Mehika (Združene mehiške države) |
| Mednarodna oznaka | MX/MEX |
| Glavno mesto | Mexico City |
| Velikost (km2) | 1.964.375 |
| Prebivalci (mio) | 130,3 |
| Uradni jezik | Španski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (78 %), protestanti (11,2 %) |
| Denarna enota | Mehiški peso (MXN) |
| Čas | GMT -6, Slovenija-7. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 52 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Mexico City | 20.100.000 |
| Guadalajara | 4.400.000 |
| Monterrey | 4.100.000 |
| Puebla | 2.700.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Predsedniški, z ustavno močnim kongresom. Zvezna republika 31 držav in zvezno okrožje (Mexico City); države so razdeljene na občine. |
|
Pravni sistem: |
Obstaja 68 okrožnih sodišč ter vrsta pritožbenih sodišč z vrhovnim sodiščem. Zvezni pravni sistem, z državami, ki uživajo precejšnjo avtonomijo. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni kongres: 128 članski Senat (zgornji dom), izvoljen za šest let. 64 članov je izvoljenih neposredno, prav tako 32 članov manjšin, 32 članov pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. 500 članska Poslanska zbornica (spodnji dom) je izvoljena za dobo treh let. 300 članov je izvoljenih neposredno, 200 pa po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 1. julija 2018. Naslednje volitve bodo leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik države je Andréz Manuel López Obrador. Predsednik je izvoljen za neobnovljiv šestletni mandat in imenuje kabinet. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih predsedniških volitvah 1.7.2018 je zmagal levičarski populist in voditelj gibanja Morena, Andréz Manuel López Obrador. Drugouvrščeni je bil kandidat konservativne koalicije za Mehiko naprej, Ricardo Anaya. |
Mehika je članica WTO (World Trade Organization) ter OECD (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, EFTA(European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 132,8 | 131,6 | 130,3 | 128,9 | 127,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 66 | 66 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.180,6 | 1.086,8 | 1.053,4 | 952,5 | 1.133,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.886 | 8.261 | 8.083 | 7.386 | 8.884 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.550,0 | 2.424,7 | 2.283,3 | 2.181,7 | 2.352,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 19.193 | 18.432 | 17.528 | 16.921 | 18.438 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 1,9 | 5,2 | -8,2 | -0,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 4,0 | 4,1 | 4,4 | 3,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,0 | 5,1 | 5,7 | 3,4 | 3,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -484,4 | -465,0 | -427,4 | -336,1 | -407,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 467,2 | 449,6 | 417,3 | 366,0 | 411,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 3,8 | 8,3 | -7,3 | 1,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,6 | 5,5 | 12,2 | -13,7 | -0,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 28,7 | 26,9 | 23,8 | 27,2 | 26,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,7+ | 86,4 | 60,8 | 76,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 5,0+ | 11,9 | 10,5 | 9,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 43 | 43 | 43 | 44 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 60 | 54 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
V januarju 2022 se je minimalna bruto plača povečala na 172,87 MXN ali 7,20 EUR na dan.
Povprečna bruto dnevna plača se je januarja leta 2022 zvišala na 466,75 MXN ali 19,45 EUR.
Vrednosti MXN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,6 | 2,0 | 2,3 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 0,5 | 0,6 | 1,0 | 1,3 |
| Rast investicij | 9,1 | 3,5 | 2,4 | 1,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je izvoz blaga znašal 366,7 mlrd EUR, uvoz blaga pa 336,5 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 30,2 mlrd EUR. V letu 2020 je Mehika največ izvažala na trg ZDA, 79,1 % od skupnega izvoza. Sledijo Kanada, Kitajska, Nemčija in Tajvan. Največ so izvozili vozil, strojev, električne in elektronske opreme, optične, tehnične in medicinske opreme ter mineralnih goriv. Uvoza je bilo v letu 2020 največ iz ZDA, kar 43,9 % od skupnega uvoza. Sledijo Kitajska, Južna Koreja, Nemčija in Japonska. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko.
Mehika - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 21,6 | Vozila | 24,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 17,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 18,1 |
| Vozila | 8,4 | Električna in elektronska oprema | 17,9 |
| Mineralna goriva, olja | 6,6 | Optična, tehn. in medic. oprema | 4,5 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,7 | Mineralna goriva, olja | 4,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| ZDA | 43,9 | ZDA | 79,1 |
| Kitajska | 19,2 | Kanada | 2,6 |
| Južna Koreja | 3,8 | Kitajska | 1,9 |
| Nemčija | 3,6 | Nemčija | 1,5 |
| Japonska | 3,6 | Tajvan | 1,1 |
| Slovenija (60. mesto) | <0,1 | Slovenija (80. mesto) | <0,1 |
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Mehiki so v letu 2018 znašale 411,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -1,1 %. Celotne izhodne TNI Mehike so v letu 2018 znašale 129,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Mehiki 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 335,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Španija in Nemčija. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in transporta.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 112.486,6 |
| Španija | 42.503,1 |
| Nemčija | 30.052,0 |
| Japonska | 26.561,1 |
| Kanada | 17.020,1 |
| Druge države | 107.245,0 |
| Skupaj | 335.867,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avtomobilski deli | 37.242,5 |
| Transport | 28.895,5 |
| Kovine | 25.306,5 |
| Hrana in pijače | 20.745,9 |
| Elektronske komponente | 9.099,2 |
| Drugi sektorji | 214.578,3 |
| Skupaj | 335.867,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Ford | 10.238,8 |
| General Motors (GM) | 6.052,0 |
| Iberdrola | 5.708,1 |
| IEnova (Sempra Mexico) | 1.710,0 |
| Nestle | 1.669,4 |
| DHL Express | 1.612,3 |
| NH Hotels (NH Hoteles) | 1.359,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
