Mednarodni finančni trg

Mednarodni finančni trg je širši pojem od mednarodnega kreditnega trga. Prvi vključuje lastniške in dolžniške (tudi kreditne) prenose kupne moči med državami oziroma posameznimi valutnimi področji, medtem ko drugi samo dolžniške (kreditne) prenose. V okviru mednarodnega finančnega (kreditnega) poslovanja se je razvilo obsežno evrovalutno ali xenovalutno poslovanje. To je mednarodno finančno oziroma kreditno poslovanje z nedomicilnimi valutami, ki v večini držav prinaša predvsem cenovne in regulativne ugodnosti (lahko bi rekli "nekakšna brezcarinska (duty free) cona" za mednarodno finančno (kreditno) poslovanje v nedomicilnih valutah), zato se je izjemno razmahnilo. Krediti v xenovalutah so ugodnejši od tistih, ki se glasijo na domicilno valuto.

Xenovaluta

Evrovaluta je devizno imetje pri tuji banki (terjatev do tuje banke v tuji valuti), ki se ne glasi na domicilno valuto. To pomeni, da se ne glasi na valuto države, v kateri je locirana dotična banka. Včasih se v literaturi uporablja tudi ime xenovaluta, pri čemer danes to uporabo še posebej priporočam zaradi ločevanja od evra kot valute EU oz. EMU. Neposredno evrovaluta in euro kot valuta EU nimata nobene povezave.
Primer: imetje pri Barclays bank plc., London, Velika Britanija, ki se glasi na ameriške dolarje (USD) - to so evrodolarji, ki je tudi najpogostejša valuta v evroposlovanju. Pridevek EVRO ni nujno povezan z Evropo, ampak se je tu najprej začelo "nedomicilno" devizno (valutno) poslovanje v časih ti. hladne vojne med ZDA in tedanjo Sovjetsko zvezo, ko je slednja vsa svoja imetja v ameriških bankah v Ameriki prenesla v evropske banke, ki so z obsežnimi dolarskimi imetji začeli kreditno poslovati oziroma jih posojati po ugodnejših pogojih naprej, kot so to lahko počele ameriške banke. Evropske banke (izven ZDA, seveda) niso bile podvržene ameriški regulativi o prejemanju depozitov in kreditiranju (Regulation Q), zato so lahko bili njihovi krediti na eni in depoziti na drugi strani ugodnejši in konkurenčnejši. V okviru mednarodnega finančnega poslovanja je najprej pomembna delitev med lastniškimi in dolžniškimi instrumenti oziroma finančnimi oblikami. Pri prvih gre predvsem za različne mednarodne izdaje delnic in njihovo istočasno mednarodno poslovanje, ki praviloma vključuje istočasno kotacijo na več borzah vrednostnih papirjev hkrati. Tu seveda mislimo predvsem na največje svetovne multinacionalke.
 

Denarni instrumenti (instrumenti trga denarja), ( »money market instruments«):

• navadni kratkoročni krediti oziroma kratkoročne vezane vloge (do enega leta),
• različni kratkoročni vrednostni papirji (potrdila o vezani vlogi (»CD«), kratkoročne državne obveznice, zakladne menice (»treasury bills« - »T-BILLS«), komercialni zapisi, bančni akcepti, itd.),
• različne izvedene kratkoročne finančne oblike in drugo.

Kapitalski instrumenti (instrumenti trga kapitala), ( »capital market instruments«):

• navadni dolgoročni krediti oziroma dolgoročne vezane vloge (nad enim letom),
• različni dolgoročni vrednostni papirji (predvsem različne vrste delnic in dolgoročnih obveznic),
• različne izvedene dolgoročne finančne oblike,
• drugo.

Pri mednarodnem finančnem (kreditnem) poslovanju govorimo tudi o obrestni arbitraži in obrestnem špekuliranju.

Posebni instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem

Samostojno - razen v arbitražne in špekulacijske namene - ne morejo obstojati; njihov osnovni namen je zavarovanje pred obrestnim tveganjem. To pomeni, da se njihovi uporabniki skušajo zavarovati pred spremembami obrestnih mer v prihodnosti. Posebni instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem izvirajo iz osnovnih finančnih (kreditnih) instrumentov in so z njimi vsebinsko povezani. Naštejmo nekaj takšnih posebnih instrumentov za zavarovanje pred obrestnim tveganjem:

• nestandardizirana in standardizirana finančna terminska pogodba (»Forward Rate Agreement
• FRA«, »Financial Futures«),
• nestandardizirana in standardizirana finančna opcija (»Financial Option«),
• obrestna kapica (»Interest Rate Cap«),
• obrestna ovratnica (»Interest Rate Collar«),
• obrestno dno (»Interest Rate Floor«),
• različne kreditne zamenjave (»SWAP«), ki so lahko valutne (zamenjava izposojene oziroma posojene valute), obrestne (zamenjava izposojene oziroma posojene vrste obrestnih mer) in zneskovne (zamenjava izposojenega oziroma posojenega zneska),
• drugo.

Kombinirani valutno (devizno) – finančni instrumenti

Pri kombiniranih valutno (devizno) – finančnih instrumentih ali oblikah gre za istočasno ali hkratno uporabo deviznih oziroma valutnih in finančnih instrumentov oziroma oblik. V bistvu lahko govorimo o tako imenovanih nepokritih in pokritih obrestnih arbitražah (»uncovered and covered interest rate arbitrage«). Pri prvih se ne zavarujemo pred tečajnim tveganjem, medtem ko izvajamo obrestno arbitražo, medtem ko pri se pri drugih zavarujemo.