Direktor Transportne skupnosti: Srbija mora prevzeti še 19 % predpisov EU na področju prometa
Po besedah direktorja Stalnega sekretariata Transportne skupnosti Mateja Zakonjška je Srbija najbolj napredna med vsemi šestimi partnerji v regiji pri usklajevanju s prometno zakonodajo EU, vendar ji še vedno preostane, da prevzame še 19 % predpisov. Na seji Odbora Skupščine Srbije za prostorsko načrtovanje, promet, infrastrukturo in telekomunikacije je dejal, da je Srbija delno uskladila 34 %, popolnoma pa 48 % zakonodaje s področja cestnega, železniškega, zračnega in vodnega prometa, kar predstavlja skoraj četrtino zakonodaje EU.
Dodal je, da so bile na zasedanju Ministrskega sveta decembra lani določene prednostne naloge za vsako vrsto prometa ter izdelani akcijski načrti za obdobje 2025–2027. Poudaril je, da je Srbija dosegla napredek tudi pri pripravi Zakona o varnosti železniškega prometa za obdobje 2024–2026.
Kar zadeva varnost v cestnem prometu, je po njegovih besedah Srbija začela zbirati podatke o prometni varnosti po isti metodologiji kot EU. Obstaja tudi skupni nadzor potniškega železniškega prometa z Madžarsko, prav tako je podpisan memorandum o zelenih pasovih z Madžarsko.
Dodal je, da mora Srbija še sprejeti zakon o varnosti železniškega prometa ter uskladiti pravila glede certifikatov za varnost železniških vozil. Na področju prometne varnosti mora Srbija prenesti direktive EU, ki se nanašajo na to področje.
»Poleg spremljanja, kaj regija trenutno počne, nudimo aktivno strokovno in tehnično podporo. Drugi steber, na katerem delamo, so projekti v regiji, ki temeljijo na glavnih evropskih prometnih koridorjih, ki se širijo na Zahodni Balkan,« je povedal.
Po njegovih besedah so bili prvič določeni evropski koridorji, ki vključujejo regijo Zahodnega Balkana – to sta zahodnobalkanski in vzhodnosredozemski koridor. Vzhodnosredozemski se začne v Avstriji in poteka skozi Slovenijo, povezan je z železnico z Ljubljano in Trstom, nadaljuje skozi Hrvaško in Srbijo ter vodi proti Grčiji in Cipru, drugi krak pa proti Sofiji in Istanbulu.
Posebej je izpostavil pomen železniškega prometa ter dejal, da je izziv tako v EU kot v regiji pomanjkanje vlaganj v železnico v zadnjih desetletjih. V nekdanji Jugoslaviji je bila velika železniška mreža, vendar se je zaradi pomanjkanja vzdrževanja njena kakovost zmanjšala.
»Vlaki na progi Beograd–Bar, zgrajeni leta 1976, so vozili pet ur, zdaj pa enajst ur. Pospešiti moramo prenovo vseh potniških železniških omrežij – od Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Soluna do Skopja,« je dejal Zakonjšek.
Če bi obstajal sodoben železniški koridor, povezan s pristanišči v Grčiji in na Jadranu, bi to bile najkrajše povezave med vzhodno in srednjo Evropo ter Bližnjim vzhodom, Azijo in Evropo. Srbija trenutno izvaja šest projektov obnove 237 kilometrov železniških prog. Ocenil je, da je stanje cestnega omrežja v Srbiji boljše – Koridor 10 jo povezuje z Madžarsko in Grčijo – vendar ostaja eden glavnih izzivov v regiji vzdrževanje cestnega omrežja.
Glede vodne infrastrukture je Zakonjšek dejal, da je Srbija skoraj v celoti prevzela zakonodajo EU, vendar je težava v tem, da letališča v regiji niso povezana z železnico. Prednostna naloga je vzpostavitev takšne povezave v Beogradu in Tirani. Opozoril je tudi, da so "ozka grla" v prometu čakalne dobe tovornjakov na mejnih prehodih, zato potekajo aktivnosti za odprtje zelenih pasov na 11 najbolj prometnih mejnih prehodih med regijo in EU.
Navedel je, da tudi Črna gora, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, kot članice Transportne skupnosti, delajo na gradnji železniških koridorjev, ki jih bodo povezali s Srbijo, dokončani pa naj bi bili do leta 2030.
Na vprašanje člana odbora Branislava Josifovića, ali lahko EU pomaga pri odprtju novega mejnega prehoda med Srbijo in Bolgarijo zaradi gneče na obstoječem, je Zakonjšek odgovoril, da je »fokus« Transportne skupnosti na glavnih koridorjih, o novem mejnem prehodu pa morata razpravljati Srbija in Bolgarija.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
