Gospodarstvo pozdravlja nov sveženj ukrepov za vajeniške poklice, a opozarja na nevarnost krčenja vajeniških spodbud

 

 

Gospodarski minister Avstrije Wolfgang Hattmannsdorfer je v nedavno predstavil sveženj ukrepov za vajeniške poklice. Gospodarstvo ga pozdravlja, a hkrati opozarja, da je usposabljanje vajencev zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile ključno vprašanje prihodnosti za Avstrijo.

© Robert Kneschke | stock.adobe.com
 

»Drži – naši izobraževalni obrati opravljajo izjemno dragoceno delo. Vlaganje v prihodnje strokovne kadre se dolgoročno vsekakor splača,« poudarja Renate Scheichelbauer-Schuster, predsednica sekcije za obrt in podjetništvo v okviru Gospodarske zbornice Avstrije (WKÖ), kjer se usposablja skoraj polovica vseh vajencev.
 

A ob tem opozarja na pereč problem: »Zaradi načrtovanega krčenja vajeniških spodbud že poleti 2025 se med podjetji širi velika negotovost. Na ta sredstva so računala, gre tudi za simbolno priznanje njihovega dela. Podjetja morajo namreč nadomeščati šolske in socialne primanjkljaje vajencev, kar prinaša vse večji časovni in finančni vložek. Krčenje spodbud bi lahko za številna, predvsem manjša podjetja, pomenilo prelomnico – in razlog, da jeseni ne bodo več sprejemala vajencev.«

 

Trenutno je skupni obseg vajeniških spodbud omejen na 280 milijonov evrov letno. Večji del teh sredstev odpade na osnovno spodbudo, ki podjetjem delno povrne stroške usposabljanja:
 

»A tudi s tem je pokrit le manjši del dejanskih stroškov,« poudarja Scheichelbauer-Schuster. »Dvojni sistem poklicnega izobraževanja je – kot kažejo vse analize – najučinkovitejša in za državo najcenejša oblika izobraževanja.«

 

Približno polovica izobraževalnih podjetij ima le enega vajenca. Po anketi ibw bi 15 % podjetij brez spodbud sploh ne več izobraževalo, dodatnih 37 % pa bi izobraževanje močno omejilo ali opustilo.
 

»V gospodarsko zahtevnih časih moramo pametno tehtati, kje varčevati – in kje ne. Vajeniške spodbude prinašajo dvojne učinke:
 

Zaradi višanja plač vajencev (inflacija, kolektivne pogodbe) bi letos za spodbude potrebovali dodatnih 36,5 milijona evrov, prihodnje leto pa že okoli 50 milijonov evrov več kot trenutno določena omejitev.
 

»Usposabljanje vajencev je za državo najcenejša oblika izobraževanja. Poleg tega pa prinaša tudi davčne in prispevne prihodke – že med samo izobrazbo,« pravi Kühnel.
 

Po podatkih Statistik Austria je državni proračun leta 2023 iz vajeniških prihodkov prejel 400 milijonov evrov, predvsem iz socialnih prispevkov in dohodnine.
 

Zato je zagotovitev dodatnih 80 milijonov evrov za leti 2025 in 2026 pomemben signal za 27.000 izobraževalnih podjetij, naj tudi jeseni še naprej odpirajo vrata mladim za dvojno poklicno izobraževanje.