Hrvaški izvoz hrane je med najnižjimi v EU

 

Nizozemska je v EU največja izvoznica hrane

EU v zadnjih 20 letih beležila nenehno rast trgovine s hrano. Med letoma 2005 in 2024 je izvoz hrane v EV v povprečju rasel za 5,7 % letno, uvoz pa za 5,4 %.

Od leta 2010 izvoz hrane v EU presega uvoz, pri čemer se trgovinski presežek postopoma povečuje.

Leta 2024 je izvoz hrane iz EU dosegel 585,4 mlrd EUR, s trgovinskim presežkom v višini 21,9 mlrd EUR.

Glede na analizo, ki jo je objavil Ekonomski inštitut Zagreb (EIZ), je bila med evropskimi državami v letu 2024 največja izvoznica hrane Nizozemska, ki je lani dosegla 109,7 mlrd EUR izvoza. Sledijo ji Nemčija z 80,6 mlrd EUR, Španija s 66,5 mlrd EUR, Francija s 57,5 mlrd EUR in Italija z 52,5 mlrd EUR.

V relaciji izvoza hrane na prebivalca je Nizozemska prav tako na vrhu lestvice, saj je leta 2024 izvozila kmetijsko-živilskih proizvodov v vrednosti 6.121 EUR na prebivalca. Sledile so ji Danska s 3.470 EUR, Belgija s 3.352 EUR in Irska z 2.778 EUR na prebivalca.


 

Hrvaški izvoz hrane je med najnižjimi v EU

Hrvaška se z lanskim izvozom hrane v vrednosti 803 EUR na prebivalca uvršča na dno lestvice evropskih držav.

Nizozemska izvozi 7,6-krat več hrane na prebivalca kot Hrvaška, Danska 4,3-krat več, Belgija 4,2-krat več, Irska pa 3,5-krat več.

Hrvaška pri izvozu hrane občutno zaostaja za kmetijsko najnaprednejšimi državami v Evropi. Kljub bogatim naravnim virom in tradiciji pridelave hrane država porabi bistveno več hrane, kot je proizvede.

Zaradi tega ima Hrvaška negativno trgovinsko bilanco s hrano, ki se še naprej poslabšuje. V letu 2005 je trgovinski primanjkljaj znašal 545 mio EUR, v letu 2024 pa že 2,1 mlrd EUR.

Vzrok teh neugodnih trgovinskih trendov je v nezadostni proizvodnji in posledično nizkem izvozu. Glede na kazalnike domačega kmetijskega sektorja je Hrvaška postala potrošniška družba, ki zanemarja lastno proizvodnjo hrane, ocenjujejo analitiki EIZ in pri tem izpostavljajo dolgoročne trende osnovne kmetijske proizvodnje.

Po podatkih hrvaškega urada za statistiko je med letoma 1990 in 2024 število goveda padlo z 830.000 na 422.000, prašičev z 1,57 mio na 873.000, ovac s 751.000 na 553.000 in perutnine s 17,1 mio na 11,3 mio.

Realni izvoz hrane je z rahlimi nihanji sledil rasti nominalnega izvoza od leta 2005 do 2020. Vendar je od leta 2020 nominalni izvoz močno narasel, realni izvoz pa upadel.

To kaže, da rasti nominalnega izvoza ni povzročil povečan obseg proizvodnje, temveč naraščajoče cene. Med letoma 2020 in 2024 se je nominalni izvoz povečal za 1,1 mlrd EUR, medtem ko je realni izvoz upadel za 114.700 ton hrane.
 

Italija je glavni hrvaški izvozni trg hrane

Največja hrvaška izvozna destinacija hrane v letu 2024 je bila Italija, ki je predstavljala 19,3 % celotnega izvoza hrane. Sledile so Slovenija (16,1 %), Srbija (11,1 %), Bosna in Hercegovina (10,3 %) in Nemčija (8,1 %).

Kumulativno je teh 5 držav prejelo 64,9 % celotnega hrvaškega izvoza hrane. Po mnenju EIZ takšna koncentracija izvoza prinaša tveganje, zlasti v času krize in povečane negotovosti na svetovnih trgih.

Med 10 najbolj izvoženimi agroživilskimi izdelki so bili v letu 2024 čokolada in drugi izdelki na osnovi kakava, saj so predstavljali 10,3 % celotnega agroživilskega izvoza. Sledila je koruza s 7,5 %, kruh, pecivo, piškoti in drugi pekovski izdelki (6,8 %), živo govedo (5,3 %), druga živila, vključno s sadnimi čaji, sirupi in mešanimi margarinami (5,2 %) ter sveže ali zamrznjene ribe (5 %).



Z vstopom Hrvaške v EU leta 2013 se je povečal blagovni tranzit skozi državo, del tega tranzita pa je zdaj vključen v izvozne številke. Gre za registrirani izvoz, vendar pogosto blaga, ki ni proizvedeno na Hrvaškem. Najbolj jasen primer so banane. Pred vstopom v EU je izvoz banan znašal okoli 20.000 EUR, lani pa se je vrednost izvozta banan povzpela na 13,1 mio EUR.

EIZ poudarja, da je hrvaški kmetijski sektor pred velikimi izzivi, saj bo moral vlagati v nove tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije, da bi lahko ponudil konkurenčne izdelke na trgu. Nove tehnologije bi znižale stroške, izboljšale učinkovitost, povečale dodano vrednost in olajšale dostop do trga.

V Evropi je kar nekaj inovativnih rešitev, kot so digitalne tržnice, robotski molzni sistemi, roboti za obiranje paprike v rastlinjaku, roboti za pobiranje grozdja, droni na sončno energijo, ki testirajo zrelost grozdja in podobno.

Tudi na Hrvaškem je že nekaj primerov dobrih praks na tem področju, vendar ne v zadostni meri.
 

Viri:

• Factiva
• Hina
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Cene hrane v JV Evropi so višje od cen na sosednjih trgih EU

Poslovno okolje Hrvaške



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.