Pogovor z Vojdanom Jordanovom, predsednikom UO Združenja slovenskih in makedonskih poslovnežev
Marketing365 je 26. marca gostil Vojdana Jordanova, predsednika upravnega odbora Združenja slovenskih in makedonskih poslovnežev oz. Slovensko-makedonskega poslovnega kluba in tudi izvršnega direktorja Zavarovalnice Triglav AD Skopje. Z njim so se pogovarjali o poslanstvu in ciljih kluba, priložnostih in izzivih, s katerimi se srečujejo podjetja na makedonskem in slovenskem trgu, ter prizadevanjih poslovne skupnosti za razvoj bilateralnih odnosov med Makedonijo in Slovenijo.
M365: Bi nam kot predsednik Slovensko-makedonskega poslovnega kluba predstavili delovanje vaše organizacije, njeno poslanstvo in cilje? Kako se je organizacija razvijala od ustanovitve?
Vojdan Jordanov: Slovenija kot gospodarstvo je že desetletja eden največjih trgovinskih partnerjev in investitorjev v makedonsko gospodarstvo. Zaradi pomembnih poslovnih odnosov, ki jih negujemo, in obstoja kritične mase podjetij, prisotnih na obeh trgih, smo se odločili za oblikovanje kluba kot platforme za mreženje, izmenjavo informacij, medsebojno podporo in komunikacijo z institucijami v obeh državah.
Pobuda za naše združevanje se je začela konec leta 2021, po dolgem obdobju brez formalnega povezovanja podjetij, ki delujejo na slovenskem in makedonskem trgu. Društvo smo uradno ustanovili aprila 2022, takrat z 22 ustanovitelji. Vsi člani imajo svojega predstavnika v skupščini kluba, nekateri pa so vključeni tudi v upravni in nadzorni odbor.
Glavni cilj kluba je boljše povezovanje makedonskih in slovenskih podjetij in s tem gospodarstev za doseganje obsežnejše trgovinske menjave in dodane vrednosti. To počnemo s povezovalnimi dogodki, iskanjem institucionalnih rešitev za boljše sodelovanje, obveščanjem o potencialnih investicijah, iskanjem skupnih projektov in številnimi drugimi aktivnostmi.
M365: Kako bi opisali trenutne gospodarske odnose med državama? V katerih panogah je poslovno sodelovanje med Makedonijo in Slovenijo najbolj opazno?
Vojdan Jordanov: Pri nas posluje veliko slovenskih podjetij, ki jih Makedonci dobro poznajo, veliko makedonskih podjetij pa deluje tudi v Sloveniji. Slovenske skupine so že »domača« imena v finančnem sektorju. Ena od treh največjih bank je banka NLB, jaz prihajam iz Zavarovalnice Triglav, torej Skupine Triglav, v zavarovalništvu pa sta prisotni še dve skupini (Zavarovalna skupina Sava in Skupina Prva). Nadalje tri pokojninske družbe, investicijski skladi, leasing, borznoposredniške družbe itd. Lahko bi rekel, da pri nas ni finančne storitve ali produkta, kjer ne bi bila prisotna slovenska blagovna znamka.
Slovenska podjetja pa so prisotna tudi na številnih drugih področjih, v avtomobilski industriji (LTH Learnica, TAB-MAK), živilski industriji (Perutnina Ptuj), informacijskih tehnologijah (Kontron in Iskra Systems), gradbeništvu (Trimo), energetiki (Kolector), rent-a-car in car sharing (Avant-car), farmaciji in v mnogih drugih panogah.
Po drugi strani so makedonska podjetja vse bolj prisotna tudi na slovenskem trgu. Odmevni primeri so Alkaloid s pomembno prisotnostjo v Sloveniji, IGM Trade s svojimi naložbami v proizvodnjo. Obstajajo pa številna druga podjetja, ki svoje izdelke in storitve tržijo v Sloveniji ali preko Slovenije v druge države Evropske unije.
Blagovna menjava znaša okoli 400 milijonov evrov letno, s čimer se Slovenija uvršča med 15 največjih trgovinskih partneric Makedonije, poleg tega pa sodi tudi med 10 držav z največ neposrednimi investicijami v naši državi.
Seveda si prizadevamo za še širše sodelovanje in medsebojno podporo pri gospodarskem razvoju v še več panogah.
M365: Kateri so glavni izzivi, s katerimi se soočajo podjetja, ki poslujejo med tema državama? Kako združenje omogoča vključevanje slovenskih podjetij na makedonski trg?
Vojdan Jordanov: Preden se osredotočimo na izzive, bi rad poudaril, da je očitno, da je makedonski trg privlačen za slovenska podjetja, kar dokazuje njihova velika prisotnost. Izkoristijo priložnost, da se pravočasno pozicionirajo na našem trgu v razvoju.
Najpogostejši izzivi pri vstopu na naš trg se nanašajo na pogoste dolge in nepotrebne administrativne postopke, občasno neodzivnost institucij ter omejeno komunikacijo med podjetji in državo. Čeprav je Makedonija napredovala na področju poslovnega okolja, se pogosto soočamo z izzivi pri poslovanju, ki negativno vplivajo na produktivnost in učinkovitost podjetij ter ne prispevajo k boljšemu gospodarstvu ali družbi.
Nekateri sodelavci se soočajo s počasnimi postopki pridobivanja certifikatov ali licenc, potrebnih za vsakodnevno delo, drugi z nejasnimi pravili dela, tretji z nezavarovano infrastrukturo ipd. Lahko zaključim, da se večina izzivov nanaša na zadeve, ki so dokaj enostavno rešljive, če se nanje opozori institucije.
Kot društvo skušamo vsem svojim članom zagotoviti komunikacijski kanal z ustreznimi institucijami ter mrežo podpore ostalih članov.
Neizogibni dejavnik pri teh aktivnostih je Veleposlaništvo Republike Slovenije, ki s sodelovanjem z društvom podjetjem nudi pomembno podporo pri delovanju v okviru svojih pristojnosti.
M365: Poleg predsedniške vloge v Slovensko-makedonskem poslovnem klubu ste tudi izvršni direktor Zavarovalnice Triglav AD Skopje. Kakšne so podobnosti in razlike med makedonskim in slovenskim zavarovalniškim sektorjem?
Vojdan Jordanov: Razen prisotnosti več istih skupin v obeh državah in velikosti držav bi rekel, da drugih podobnosti v zavarovalniških sektorjih obeh držav ni.
Če pogledamo skupno višino zavarovalne premije na prebivalca, je razmerje med državama 1 proti 12. Povprečna premija na prebivalca v Makedoniji znaša okoli 150 evrov, v Sloveniji pa preko 2.500 evrov. Razlika je posledica več dejavnikov, ki ustvarjajo drugačno strukturo zavarovalniškega trga.
V Makedoniji še vedno prevladujejo avtomobilska zavarovanja s skoraj 45 % celotne zavarovalne premije na trgu, medtem ko v Sloveniji prevladujejo premoženjska zavarovanja z okoli 50 % celotne premije. Pri nas se zavarovanje še vedno kupuje le zato, ker je obvezno pri registraciji vozila ali potovanju. Kljub temu so premije avtomobilskega zavarovanja v Sloveniji približno 7-krat višje, deloma zaradi precej višjih cen, deloma zaradi večjega prodora avtomobilskega kasko zavarovanja. Seveda ima Slovenija tudi več vozil.
Pri premoženjskih zavarovanjih Slovenija po stopnjah premoženjskih zavarovanj močno prekaša Makedonijo. Preprosto povedano, v Makedoniji ni zavarovanih okoli 9 od 10 nepremičnin, v Sloveniji pa okoli 3 od 10 nepremičnin. To je pri nas ustvarilo tako imenovano skoraj 90-odstotno zavarovalno vrzel, kar pomeni, da je zelo velik del premoženja v državi nezaščitenega pred poškodbami ali izgubo zaradi različnih tveganj. To predstavlja tudi veliko finančno tveganje za državljane, podjetja in celotno gospodarstvo. Če bi se poplave, ki so bile v Sloveniji pred dvema letoma, zgodile v Makedoniji, bi bil delež škode, ki bi ostal v breme državljanov in države, bistveno večji kot v Sloveniji.
V Makedoniji se je močno povečalo zdravstveno zavarovanje, kar je posledica vse večjega zanimanja za zasebno zdravljenje. To zavarovanje je z vidika zavarovalniškega trga svetla točka, saj je pokazalo, da obstaja prostor za uvajanje novih produktov, ki bodo ustvarili pomembne premije (prihodke). V zasebno zdravstveno zavarovanje je vključenih že več deset tisoč zavarovancev.
Razlike so očitne in mi kot zavarovalništvo smo odgovorni za uresničevanje razvojnih strategij in izboljšanje zavarovalniškega trga kot celote. Toda ta industrija je tudi zelo odvisna od ustrezne regulacije trga, ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev za vse in vladavine pravih vrednot. Zavarovalništvo se, tako kot mnoge druge panoge, sooča s prav temi izzivi.
Kot del zavarovalništva trdim, da je kakovost, znanje in strokovnost naših zaposlenih na zelo visoki ravni, standardi dela pa zelo blizu tistim v evropskih državah.
M365: Kakšni so načrti in ključni cilji Slovensko-makedonskega poslovnega kluba za naslednje leto?
Vojdan Jordanov: Kmalu se izteka tretje leto obstoja kluba. Z veseljem lahko zaključim, da so za nami tri uspešna leta, s številnimi dogodki, ki so bili dobro obiskani, odpirajo pomembne teme in omogočajo številne stike našim članom.
V prihodnjem obdobju bomo svoje delo razširili na bolj specifične aktivnosti za predstavitev in svetovanje o naložbenih priložnostih v obeh državah, poslovnih projektih, pri katerih podjetja lahko sodelujejo, ter olajšanje uvoza in izvoza. Zagotoviti nameravamo spletno platformo za povezovanje ponudnikov in dobaviteljev (B2B matching), ki bo zagotavljala neposreden stik med podjetji.
Konec marca skupaj s slovensko agencijo SPIRIT organiziramo poslovni dogodek v Planici, na katerem bodo sodelovala podjetja iz 9 držav, kar je odlična priložnost za naša podjetja, ki se želijo širiti na več trgov.
Klub trenutno izvaja poslovna svetovanja za vsa slovenska podjetja, ki jih zanima makedonski trg, in za vsa makedonska podjetja, ki jih zanima slovenski.
Nadaljevali bomo sodelovanje s študenti, z obema ambasadama, gospodarskima zbornicama obeh držav in z institucijami.
Nazadnje bi rad ponudil odprto sodelovanje vsem podjetjem, institucijam in organizacijam, ki se bodo znašle v naših ciljih in delovanju, predvsem pri krepitvi sodelovanja med našima državama.
Vir: www.marketing365.mk
Foto: zasebni arhiv
Pripravilo:
Društvo slovenskih in makedonskih podjetnikov
e-naslov: contact@dsms.mk
