Srbsko gospodarstvo najbolj spominja na zajca iz bajke, ko je izzval želvo na tekmo
Gospodarska aktivnost v Srbiji se je v prvem letošnjem četrtletju upočasnila, začela pa se je v drugi polovici lanskega leta in ni bila povezana s študentskimi protesti, temveč predvsem s stagnacijo v nemškem in drugih gospodarstvih EU, je ocenil ekonomist na Dunajskem Inštitutu za mednarodne ekonomske študije Branimir Jovanović.
V pogovoru za tiskovno agencijo Beta je povedal, da je v prvih dveh mesecih leta 2025 industrijska proizvodnja upadla za 0,7 %, podobno tudi proračunski prihodki, bistveno nižja pa je bila rast v trgovini na drobno.
»Kljub temu so protesti in blokade v prvem četrtletju letos dodaten dejavnik upočasnitve, njihov prispevek pa je težko natančno kvantificirati v primerjavi z zunanjimi dejavniki. Na primer, padec industrijske proizvodnje v februarju za 1,8 % je predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje v sektorjih energetike, oblačil, električne opreme in strojništva, kar je težko povezati s študentskimi protesti, bolj verjetno je posledica težav v nemškem gospodarstvu,« je dejal Jovanović.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v zadnjih gospodarskih obetih za svetovno gospodarstvo znižal napovedi gospodarske rasti Srbije za leto 2025 s 4,2 % na 3,5 %, finančni minister Siniša Mali pa je ocenil, da je to znižanje posledica študentskih blokad.
Jovanović je dejal, da naj bi po zadnjih projekcijah, ki jih bo inštitut objavil prihodnji teden, letos rast v Srbiji znašala okoli tri odstotke, kar je 0,7 odstotne točke manj, kot so na inštitutu napovedovali doslej.
Tokratna revizija napovedi je po njegovih besedah posledica šibkejše gospodarske aktivnosti v EU, notranjepolitičnih napetosti v Srbiji, pa tudi trgovinske vojne, ki se je začela pred kratkim in je še ni čutiti.
Srednjeročna napoved po njegovih besedah kaže, da bi se srbska gospodarska rast od prihodnjega leta lahko pospešila na okoli štiri odstotke na leto.
»Sledila bo pospešitev gospodarske rasti, ne le zaradi baznega učinka po letošnji upočasnitvi, ampak tudi zaradi političnih sprememb, za katere menimo, da se bodo zgodile. Dolgoročni učinek študentskih protestov bo po naši oceni katalizator sprememb, ki bodo prispevale k hitrejši in boljši gospodarski rasti v prihodnjih letih,« je dejal Jovanović.
Dejal je, da objavljeni uradni proračunski podatki, ki se nanašajo na prva dva meseca, "niso tako slabi".
»Skupni dohodki so nominalno višji za okoli štiri odstotke, kar zaradi še vedno visoke inflacije pomeni majhen realni padec, 0,8 odstotka. Pri posameznih davkih je največji padec davka na dobiček, realno okoli 25 %, kar težko pripišemo študentskim protestom. Drugi davki so se v prvih dveh mesecih zvišali. Davek na dodano vrednost (DDV) ima na primer realno rast 1,4 odstotka, kar je manj kot lani, a še zdaleč ni katastrofa,« je dejal Jovanović.
Dodal je, da imajo oblasti v Srbiji verjetno novejše podatke in da je možno, da je marca ali v prvi polovici aprila prišlo do padca prihodkov od DDV, vendar je treba na to gledati tudi v širšem časovnem okviru, ne le v enem mesecu.
»Poleg tega, če vstopimo v zgodbo o tem, ali so za domnevni padec DDV res krivi študenti, bi postavil vprašanje - zakaj študentski protesti sploh trajajo tako dolgo? Zakaj vlada ni naredila skoraj nič za izpolnitev njihovih zahtev, ko pa že meni, da škoduje gospodarstvu, in se spušča v vse večjo konfrontacijo s študenti? Če govorimo o tem, kdo je kriv in kdo je prvi začel, je težko kriviti študente, ki protestirajo pet mesecev, in ne vlade, ki državo vodi trinajst let,« je dejal Jovanović.
Poudaril je, da pričakuje, da se bo proračunski primanjkljaj, dogovorjen z IMF, ohranil pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) in navedel, da je primanjkljaj v prvih dveh mesecih letos znašal okoli 200 milijonov evrov, kar je okoli 1,5 odstotka BDP.
Morda bodo prihodki, kot je ocenil, zaradi krize v nadaljevanju leta nižji, ni pa prepričan, da bodo realizirani vsi odhodki, kot je načrtovano.
»Tudi če bi primanjkljaj ob koncu leta res presegel tri odstotke BDP, to ne bi bilo tako strašno, saj je raven javnega dolga še vedno relativno nizka - okoli 50 % BDP. Primanjkljaj v letih 2020 in 2021 je znašal 7,7 % in 3,9 %, vendar sta bili to dve najboljši gospodarski leti v Srbiji v zadnjih desetih letih v primerjavi z drugimi državami,« je dejal Jovanović.
Po njegovem mnenju problem javnih financ v Srbiji ni v tem, da država preveč troši, niti v tem, da je primanjkljaj previsok.
Težava je, kot je poudaril, kaj in kako se porabi.
»Javne investicije v višini sedem odstotkov BDP na leto same po sebi niso slaba stvar. To gradi infrastrukturo, ki jo potrebuje vsaka država, zlasti države v razvoju, kot je Srbija. Sploh ni slabo, da se objekti Expa gradijo, ker bo to omogočilo promocijo države, problematično pa je, da velik del javnih investicij, vključno z investicijami v Expo, konča v zasebnih žepih ljudi blizu oblasti,« je dejal Jovanović.
Ocenil je, da je zato tako slaba kakovost del, kar je pokazal tudi padec nadstrešnice novosadske Železniške postaje.
Težava je po njegovih besedah v tem, da se sredstva vlagajo predvsem v avtoceste, kar povečuje onesnaževanje okolja, zelo malo pa se vlaga v obnovljive vire energije, javni promet, železnice, parke in druge 'zelene' projekte, ki bi zmanjšali onesnaževanje.
Kot je dejal, je treba izboljšati kakovost državnih naložb in od države ne zahtevati, da porabi manj.
»To je pomembno s političnega vidika, ne samo z gospodarskega. Če se vztraja, da mora Srbija manj trošiti, to daje Vučiću (Aleksandar, predsednik Srbije) pravico, da se predstavlja kot zagovornik državnega intervencionizma in nasprotnik neoliberalizma. In prav nezadovoljstvo z neoliberalizmom je eden od razlogov za uspeh avtoritarnih desničarskih voditeljev po svetu, od Orbana, preko Erdogana, do Putina,« je dejal Jovanović.
Vsi ti so, kot je med drugim navedel, "svojo politično zgodbo zgradili na narativu, da je neoliberalizem, ki ga je desetletja vsiljeval Zahod, obubožal milijone in da bodo oni tisti, ki bodo navadne ljudi zaščitili pred tem zlom".
»Zdrava opozicija se ne sme ujeti v past kritiziranja Vučićeve politike povečane vloge države v gospodarstvu. Nasprotno, treba je jasno povedati, da je bil ta del njegove politike pravilen in da ga je prav zato veliko ljudi podprlo,« je dejal Jovanović.
Na vprašanje, ali je javni dolg največji problem države, je Jovanović dejal, da je ta še vedno pod 50 odstotki BDP, kar je "povsem udobna raven".
Po njegovih besedah ni naključje, da je Standard & Poor's, konec lanskega leta Srbiji podelil investicijsko oceno, saj je "fiskalna situacija v državi precej dobra, tudi v primerjavi z drugimi državami v regiji".
»Problem je, da se denar slabo troši, drugi pa je, da so se izdatki za obresti javnega dolga v zadnjih letih zelo povečali. Srbija bo letos porabila okoli dve milijardi evrov, samo za obresti - kar nikakor ni malo. V letu 2022 je bilo za obresti namenjenih približno milijardo evrov. Tako se je v samo treh letih strošek podvojil,« je dejal Jovanović.
Dodal je, da bodo izdatki za obresti letos znašali približno 2,5 odstotka BDP, kar bo več, kot se namenja za socialno pomoč - približno dva odstotka BDP, in skoraj toliko, kot država namenja za izobraževanje - približno tri odstotke.
Jovanović je dejal, da bo še vedno pritisk na oslabitev dinarja, a da bo Narodna banka Srbije (NBS) prodajala devize, da bi preprečila oslabitev domače valute.
Od začetka leta je NBS po njegovih besedah prodala okoli 700 milijonov evrov in tako ohranila tečaj dinarja pri okoli 117,2, kar je le malenkost šibkeje od 117 dinarjev konec lanskega leta.
Ta politika je po njegovih besedah pravilna, saj bi, če bi dovolili padec dinarja, to zmanjšalo kupno moč ljudi, ker bodo njihovi dinarski dohodki manj vredni, poleg tega pa bo povzročilo inflacijo, ker bo uvoženo blago dražje.
»Negativna stran tega je, da se devizne rezerve zmanjšujejo. Če se bo ta tempo iz teh treh mesecev nadaljeval, bi lahko Srbija letos izgubila okoli tri milijarde evrov deviznih rezerv. Vendar bi rekel, da ni strašno, saj so rezerve še vedno okoli 28 milijard evrov. Naj vas spomnim, da so se samo od leta 2020 do 2024 povečale za več kot 16 milijard. V tistih letih je Srbija beležila pritok kapitala, zdaj, ko se je cikel spremenil, je normalno, da malo upadejo. Devizne rezerve služijo za ublažitev takšnih šokov,« je dejal Jovanović.
Na vprašanje, koliko res "gospodarski tiger" je bila Srbija pred protesti, je Jovanović dejal, da je zgodba o Srbiji kot "gospodarskem tigru" malce smešna in malo obupna.
»Če pa že govorimo v metaforah, bi rekel, da me srbsko gospodarstvo najbolj spominja na zajca iz Ezopove bajke, ko je izzval želvo na dirko. Zajec, ki je nedvomno hitrejši, si nabere solidno prednost, se nato sprosti, uleže k počitku, misleč, da je zadeva končana, zaspi - in končno ga želva prehiti. Tako je tudi s srbskim gospodarstvom: preživi nekaj dobrih let, potem pade v krizo in prav toliko let traja, da se iz nje reši,« je ponazoril Jovanović.
Dodal je, da je imela Srbija od leta 2009 do danes štiri recesije, eno na štiri leta. V makroekonomiji, kot je navedel, običajno velja, da naj bi se recesija pojavila približno vsakih osem let, v Srbiji pa dvakrat pogosteje.
»Po solidnih rezultatih med pandemijo, ko je bila Srbija res med najboljšimi v Evropi, že z začetkom vojne v Ukrajini postaja eno najšibkejših gospodarstev v regiji. Morda so te krize delno povzročili zunanji dejavniki, a tudi odziv domačih politikov je bil pogosto napačen. In struktura domačega gospodarstva je takšna, da je preveč občutljiva na zunanje šoke, za kar so krivi tudi domači politiki. Razen tega se iz vseh teh kriz ni nič naučilo, niti se ni nič spremenilo,« je dejal Jovanović.
Poudaril je, da so v zadnjih letih skoraj vsi najpomembnejši gospodarstveniki v državi in tujini opozarjali, da sedanji model razvoja Srbije, ki temelji na vlaganjih države v infrastrukturo in tujih investicijah, ni dovolj.
Po njegovih besedah je treba s sodobno inovacijsko in industrijsko politiko podpreti domača podjetja, če bi se to zgodilo, pa Srbija ne bi bila "tako ranljiva niti v tej trenutni krizi".
Bolje bi bilo, kot je dejal, če bi Srbija postala želva, "vztrajna, delavna, pametna, ki se počasi, a zanesljivo premika proti cilju".
Na vprašanje, ali ima nova vlada kapacitete za reševanje problemov v izobraževanju in gospodarstvu, je Jovanović dejal, "da kapacitete ima, vendar jih nikoli ne bo imela priložnosti pokazati".
»Vsi dobro vedo, kdo o vsem odloča v Srbiji. Navsezadnje je to nedavno potrdila nekdanja ministrica za zdravje (Danica Grujičić). V kratkem času so se zamenjali trije predsedniki vlad in vse je ostalo po starem. In to je ena prvih stvari, ki jih je treba po vsem tem spremeniti, zmanjšati moč predsednika, premierja ali katerega koli posameznika, kdor koli že je, in vrniti oblast odločanja institucijam,« je dejal Jovanović.
Poudaril je, da so "prav zato študentski protesti pomembni, saj zahtevajo nekaj minimalnega, pravzaprav tako radikalnega za Srbijo, kar ni dovolj, je pa izhodišče, brez katerega ni nič".
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
