Svetovna banka: Pričakovana gospodarska rast Srbije v prihodnjih letih je od 3,5 do 4 odstotke
Pričakovana stopnja gospodarske rasti v Srbiji v prihodnjih letih bo okoli 3,5 do 4 %, je sporočila Svetovna banka (SB). Ta rast bo, kot rečeno, posledica potrošnje, do neke mere pa tudi naložb.
Uresničitev tega scenarija lahko ogrozijo negativna tveganja, povezana z rezultati poslovanja državnih podjetij, in učinki negotovosti trgovinske politike na zunanje povpraševanje po izvoznem blagu iz Srbije, ekstremni vremenski dogodki pa lahko vplivajo na kmetijstvo in infrastrukturo.
»Na pozitivni strani se pričakuje postopno zniževanje inflacije in njeno znižanje v ciljni razpon Narodne banke Srbije. Stabilna gospodarska rast bo skupaj s ciljno usmerjeno socialno pomočjo ključnega pomena za nadaljnje zmanjševanje revščine,« je ocenila SB.
Srbsko gospodarstvo je v letu 2024 doseglo medletno rast v višini 3,9 %, kar je več od prej predvidenih 3,5 %, in sicer zaradi nepričakovano dobrih rezultatov gradbeništva, industrije in storitvenega sektorja.
Huda suša, ki je Srbijo prizadela poleti 2024, je imela znaten vpliv na kmetijstvo in prispevala k upočasnitvi rasti v drugi polovici leta.
Stopnja brezposelnosti je v povprečju znašala 8,6 %, stopnja zaposlenosti pa se je še naprej povečevala in dosegla 51,4 %, kljub rahlem zmanjšanju neformalne zaposlenosti.
Leta 2024 se je stopnja revščine znižala na 7,7 %, in kot dodajajo, se njen nadaljnji upad napoveduje z "nekoliko" počasnejšim tempom.
Direktor urada SB v Srbiji Nikola Pontara je ocenil, da ima država dober potencial za pospešitev srednjeročne stopnje rasti na raven, višjo od 4 %.
»Da bi to dosegla, bo morala ta država izvesti znatne strukturne reforme, da bi mobilizirala zasebni sektor in dodatno izboljšala svoje poslovno okolje, izboljšala človeški kapital, okrepila institucije in se tesneje povezala z Zahodnim Balkanom in EU. Hkrati si je treba prizadevati za izvedbo zelenega in digitalnega prehoda,« je dejal Pontara.
Po napovedih SB se bo gospodarska rast regije Zahodnega Balkana v letu 2025 zmerno upočasnila zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja in gospodarske negotovosti, ki jo prinaša nadaljnji razvoj svetovnih trgovinskih politik, kar bi lahko negativno vplivalo na zaupanje gospodarstva in potrošnikov.
SB napoveduje, da bo skupna stopnja gospodarske rasti Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Srbije in Črne gore letos dosegla 3,2 %, kar predstavlja 0,5 odstotne točke nižjo korekcijo v primerjavi s prejšnjimi projekcijami.
Kot je navedeno, naj bi se leta 2026 rast pospešila na 3,5 %.
»Na Zahodnem Balkanu opažamo nekaj pozitivnih gospodarskih trendov, ki kažejo na odpornost regije in bi morali predstavljati osnovo za trdno gospodarsko rast. Nižja inflacija in rast plač spodbujata potrošnjo, prav tako pa se začenjajo povečevati javne naložbe. Po drugi strani pa smo priča povečani domači negotovosti v več gospodarstvih Zahodnega Balkana,« je dejala Shaoqing Yu, direktorica oddelka Svetovne banke za Zahodni Balkan.
Izjavila je, da bi lahko upočasnjena gospodarska aktivnost v EU in izrazita negotovost svetovnih trgovinskih tokov negativno vplivala na možnosti rasti v tej regiji.
Ocenjuje se, da bo negotovost na področju svetovne trgovine "verjetno" vplivala na Zahodni Balkan predvsem zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti v evroobmočju, kar bi lahko zmanjšalo trgovinsko izmenjavo blaga in storitev ter pritok naložb in nakazil.
Poročilo navaja, da sta v obdobjih negotovosti diverzifikacija virov rasti in obnova programov strukturnih reform najučinkovitejši strategiji za ohranjanje gospodarske odpornosti.
Med ključnimi ukrepi so odprava ovir za dostop do trga dela, vključno z omejitvami, ki vplivajo na ženske, nato poglobitev regionalnega gospodarskega povezovanja, izboljšanje standardov upravljanja in povečanje tržne konkurence za povečanje produktivnosti in podporo dolgoročni rasti.
V državah Zahodnega Balkana bi lahko hitrejše izvajanje reform v okviru procesa pristopa k EU – kot sta pristop k enotnemu plačilnemu območju v evrih (SEPA) in uvedba "zelenih pasov" za poenostavitev čezmejne trgovine, dodatno izboljšalo zaupanje poslovnežev, pritegnilo naložbe in spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest.
SB je ocenila tudi, kako naraščajoče temperature in pojav ekstremnih vremenskih dogodkov, skupaj s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, temeljito spreminjajo sektorske vzorce zaposlovanja v tej regiji, kar zahteva znatno prilagoditev delovne sile.
»Šest gospodarstev Zahodnega Balkana bi moralo dati prednost reformam svojih sistemov socialne zaščite in služb za zaposlovanje, kar bi njihovemu delovno sposobnemu prebivalstvu pomagalo premagati vremenske nesreče, kot so poplave, suše in gozdni požari, ter se pripraviti na nove zaposlitvene priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod,« navaja poročilo SB.
Dodaja še, da bi okrepitev sistema za zaščito dohodkov iz dela z večjo fleksibilnostjo sistema socialnega varstva pripomogla k preprečevanju revščine posameznikov, pa tudi, da bi prekvalifikacija delavcev za "zelena" delovna mesta prispevala k odzivanju na spremenjeno povpraševanje po znanjih in spretnostih, kar bi povečalo produktivnost in gospodarsko rast.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
