V Planici o izzivih in priložnostih slovenskih podjetij pri obnovi Ukrajine
V Nordijskem centru Planica je danes ob robu svetovnega prvenstva v smučarskih skokih potekal poslovni forum, ki je združil več kot 100 predstavnikov gospodarstva, vladnih institucij in mednarodnih organizacij, ki so razpravljali o možnostih za slovenska podjetja pri obnovitvenih projektih v Ukrajini, kot tudi o oblikovanju novih partnerstev z ukrajinskimi podjetji. Obnova Ukrajine za Slovenijo predstavlja tudi priložnost za dolgoročno sodelovanje na področjih z visoko dodano vrednostjo, kot so digitalizacija, energetska preobrazba in pametna infrastruktura.
Poslovni forum z naslovom Obnova Ukrajine: od vztrajnosti k napredku: “Ukraine’s Recovery: From Standing Strong to Moving Forward, je organiziral SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Inštitutom za strateške rešitve (ISR) ter Ukrajinskim veleposlaništvom v Sloveniji. Ukrajina trenutno preživlja težka obdobja zaradi vojaških konfliktov in gospodarskih izzivov, kljub vsemu pa obstajajo številne priložnosti za slovenska podjetja. Mednarodna podpora in gospodarske reforme bodo v prihodnosti še dodatno spodbujale priložnosti za tuje investicije in trgovino.
Uvodoma je Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR), poudaril pomen pravočasne priprave slovenskih podjetij na sodelovanje pri obnovi Ukrajine. »Obnova ni zgolj humanitarna nuja, temveč tudi gospodarska priložnost: pri tem sta pomembna predvsem sektorja energije in digitalizacije, ki sta ključna tako za modernizacijo Ukrajine kot za njeno približevanje EU.«
Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Ukrajino v zadnjih petih letih je nekoliko nihala, od 2023 pa spet narašča, tako se je lani Ukrajina uvrstila na 33. mesto najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric, je v nadaljevanju dejala Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice SPIRIT Slovenija in dodala, da bo »obnova Ukrajine eden večjih investicijskih projektov prihodnjega desetletja, pri katerem bo ključno pravočasno vključevanje podjetij, ki želijo sodelovati pri povojni obnovi. Slovenska podjetja imajo znanje, inovacije in rešitve, ki so lahko ključne za obnovo – naša naloga pa je, da jim omogočimo, da jih predstavijo in v nadaljevanju tudi uspešno realizirajo.«
Tanja Fajon, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, je poudarila, da je obnova Ukrajine vprašanje največje strateške in moralne pomembnosti. Po njenih besedah obnova Ukrajine ni le naloga vlad, temveč moralna obveza in poslovna priložnost, država pa ima vse možnosti, da postane vodilna sila na področju čiste energije, informacijske tehnologije in trajnostnega razvoja. »Ko zremo v prihodnost, naš cilj ni zgolj graditi ceste – temveč obnavljati upanje. Ukrajina je del globalnega gospodarstva, Slovenija pa ostaja predana podpori njenemu gospodarskemu okrevanju in rasti,« je zaključila.
Yulia Svyrydenko, prva podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Ukrajine, je udeležencem preko video povezave sporočila, da kljub vojni ukrajinsko gospodarstvo kaže znake okrevanja: »Letos pričakujemo 2,7-odstotno rast BDP, obenem pa opažamo pozitiven investicijski zagon.« Pri tem pa je poudarila pomen slovenskih prispevkov pri zagotavljanju osnovne varnosti ukrajinskega prebivalstva.
Prva razprava se je osredotočila na to, kako lahko slovenska podjetja varno in dolgoročno sodelujejo pri obnovi Ukrajine ter na predstavitev pravnega in poslovnega okolja, upravljanje tveganj ter iskanje zanesljivih partnerjev za vlaganja v Ukrajini. Strokovnjaki iz SID banke, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj so predstavili finančne mehanizme, ki bodo podprli vlagatelje. »Podjetja, ki se vključijo zgodaj, bodo dolgoročno v prednosti,« je dejala Vira Savčenko, direktorica družbe BDO v Ukrajini in sopredsedujoča Odboru za obnovo pri Evropskem združenju podjetij. Gašper Jež, specialist za neposredno financiranje iz SID banke, je izpostavil zavarovalne instrumente za izvozne posle, vključno s kreditnim zavarovanjem in financiranjem prek ukrajinskih bank.
Pomemben poudarek je bil namenjen tudi konkretni podpori Evropske unije pri povojni obnovi, vključno z jamstvi za zmanjšanje tveganj, nepovratnimi sredstvi in tehnično pomočjo. Podjetjem so med drugim na voljo tudi evropska sredstva, ki jih izplačujeta Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Prva je namreč glavni izvajalni partner v okviru 50-milijardnega svežnja EU za Ukrajino, katerega sredstva so že usmerjena v obnovo kritične infrastrukture in podporo malim ter srednjim podjetjem. Slovenija kot članica EU vidi priložnost za svoja podjetja predvsem na področjih energije, logistike, infrastrukture, varnosti in obrambe. Med prioritetami so izgradnja socialnih stanovanj, obnova vasi, kritične infrastrukture, transportnih poti in energetskih objektov. Ključna prizadevanja vključujejo tudi javno-zasebna partnerstva za gradnjo sončnih elektrarn in toplotnih naprav na odpadke, je povedal predstavnik državne agencije za obnovo Didkivskij Viačeslav in poudaril, da so projekti ambiciozni, a izvedljivi le z večjo mednarodno podporo.
V drugi razpravi so sogovorniki predstavili konkretne priložnosti za vstop na ukrajinski trg. Prof. dr. Tomaž Rodič (Vesolje-SI) je izpostavil aktualne projekte mikrosatelitskih tehnologij, ki jih podpira ESA. Poudaril je, da Ukrajina že dlje časa spodbuja razvoj satelitskih tehnologij, kar se v zadnjem obdobju ponovno krepi. Med tveganji poslovanja je omenil podnebne spremembe in oteženo oskrbo z vodo, vendar ocenil, da so ta tveganja s pomočjo sodobne tehnologije obvladljiva. Andrej Tisnikar (Bijol) je kot pomembno priložnost izpostavil kmetijsko panogo, saj Ukrajina razpolaga z velikimi površinami, primernimi za vlaganja. Marina Chaika, predstavnica agencije za regionalni razvoj v regiji Harkov, je poleg kmetijstva izpostavila tudi nove tehnologije, še posebej za mala in srednja podjetja.
Obnova Ukrajine za Slovenijo predstavlja tudi priložnost za dolgoročno sodelovanje na področjih z visoko dodano vrednostjo, kot so digitalizacija, energetska preobrazba in pametna infrastruktura. Za slovenska podjetja to pomeni predvsem potrebo po pravočasni organiziranosti in jasni prisotnosti na ključnih evropskih in mednarodnih platformah. Sogovorniki so poudarili pomen iskanja lokalnih partnerjev in povezovanja z regijskimi organizacijami, ki lahko olajšajo navezovanje poslovnih stikov. Prav tako so zavrnili bojazni, da bi poslovanje v Ukrajini predstavljalo pretirano tveganje, pri čemer so opozorili na posebnosti trga, ki jih je priporočljivo upoštevati pri vstopu nanj.
»Trajna varnost in blaginja Ukrajine bosta na koncu odvisni od močnega, odpornega in vključujočega gospodarstva, ki ga bo vodil zasebni sektor,« je dejala dr. Ruth Wiseman, predstavnica britanske vlade. Velika Britanija pri tem ne ostaja le na ravni politične podpore, temveč aktivno povezuje britanska in ukrajinska podjetja v projekte s področja zelene energije.
V sklepnem delu konference so podjetja imela možnost individualnih posvetovanj in B2B srečanj z ukrajinskimi partnerji ter predstavniki mednarodnih institucij. Dogodek je tako odprl pomemben dialog med slovenskim in ukrajinskim poslovnim okoljem ter okrepil prizadevanja za uspešno in trajnostno obnovo Ukrajine.
Foto: STA/Anže Malovrh
Preberite tudi:
Poslovno okolje UkrajineZa informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
