Se EU oddaljuje od trajnosti?

Trajnost je že nekaj časa osrednja tema politike EU, ki si s svojimi več-sektorskimi agendami prizadevala spodbujati bolj trajnostne prakse.

Vendar pa je bilo v preteklem letu več predpisov o trajnosti poenostavljenih, hkrati pa se je okrepil odpor nekaterim proti ukrepom, kot je uredba EUDR o krčenju gozdov.

Ali so ti dogodki del trenda in se EU odmika od trajnosti?


 

Poenostavitve in racionalizacija

EU si trenutno prizadeva za poenostavitev vrste ključnih predpisov, vključno s predpisi o trajnosti, za katere trdi, da bodo zmanjšali upravno breme za mala podjetja.

Evropska komisija je v začetku letošnjega leta napovedala poenostavitve dveh zakonodajnih aktov; direktive o skrbnem pregledu trajnostnega razvoja podjetij (CSDDD) in direktive o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD), s ciljem prihraniti podjetjem letno 6,3 mlrd EUR upravnih stroškov.

Cilj CSDDD je zagotoviti, da podjetja izvajajo skrbni pregled svojih dobavnih verig v zvezi s trajnostjo in človekovimi pravicami, namen CSRD pa je izboljšati in standardizirati poročanje o trajnosti.

V skladu s spremembami, napovedanimi za CSRD, bi bilo 80 % podjetij izvzetih iz njegovega področja uporabe, ki se bo preusmerila na večja podjetja. Medtem bi se področje uporabe CSDDD zožilo na neposredne poslovne partnerje in ne na celotno dobavno verigo.

Poenostavitve so se zgodile tudi na drugih področjih. Prejšnji mesec je tiskovni predstavnik EU napovedal umik direktive o zelenih trditvah, ki je del zakonodaje proti zelenemu pranju (greenwashing). Čeprav je EU sčasoma pojasnila, da zakonodaja v resnici ni bila umaknjena, je namignila, da bi se to lahko zgodilo, če mikro-podjetja ne bi bila izvzeta iz njenega področja uporabe.

Preberite še:  Nova EU pravila proti zelenemu zavajanju, imenovanemu greenwashing  

Na vidiku pa so še nove poenostavitve. Komisija je v svoji Viziji za kmetijstvo in hrano v začetku letošnjega leta kmetom obljubila nadaljnje zmanjšanje regulativnega bremena, vključno s tistim, ki se nanaša na trajnost. 
 

Odpor proti uredbi EUDR

Pod drobnogledom je tudi krčenje gozdov, pri čemer se kaže precejšen odpor proti prihajajoči uredbi EUDR.

Uredba EUDR ureja 7 ključnih kmetijskih proizvodov; sojo, palmovo olje, kakav, kavo, les, kavčuk in govedo, da se zagotovi, da uvoz v EU ni povezan s krčenjem gozdov.

Po enoletni zamudi je uredba o krčenju gozdov ponovno postala predmet pozornosti Evropskega parlamenta, ki je nedavno glasoval za zavrnitev sistema primerjalnega merjenja držav v okviru EUDR v sedanji obliki.

Sistem, ki države sveta razvršča glede na stopnjo tveganja za krčenje gozdov, trenutno vključuje 3 stopnje tveganja, nizko, standardno in visoko tveganje. Parlament pa želi dodati še eno stopnjo, brez tveganja ali zanemarljivo tveganje. Pravzaprav dve tretjini kmetijskih ministrov EU podpira uvedbo takšne kategorije.

Čeprav glasovanje ni zavezujoče, kaže na precejšen pritisk znotraj EU za zmanjšanje strogosti uredbe.

Preberite še:

• EU je predlagala enoletni odlog uredbe proti krčenju gozdov (EUDR)
• Razvrstitev držav glede na tveganje krčenja gozdov

 

Je trajnost še vedno prednostna naloga EU?

Čeprav ti dogodki posamezno morda ne kažejo na spremembo stališč EU, se vendarle kaže nek nov trend oddaljevanja od trajnosti.

EU se je sprva osredotočala izključno na zelene politike. Cilji, ki jih je določil evropski zeleni dogovor, so bili zelo ambiciozni, a hkrati zelo polarizirajoči. Sčasoma se je EU začela zavedati, da postaja manj konkurenčna, deloma zaradi velikega regulativnega bremena. Tudi vizija, da bodo predpisi EU zaradi privlačnosti evropskega trga postali svetovni standardi, se je počasi razblinila.

Proti predpisom o trajnosti je naraščalo tudi javno mnenje, zlasti v obliki protestov kmetov v mnogih evropskih državah.

EU, ki si je postavila visoke standarde trajnosti, si z njihovo poenostavitvijo zdaj prizadeva, da bi bili predpisi bolj realistični.
Stvari so se začele spreminjati tudi zato, ker ima EU zdaj prednostne naloge, ki presegajo trajnost.

Zaradi motenj na svetovnih trgih, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini in politik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se mora zdaj EU osredotočiti na področja obrambe in energetske samozadostnosti.
 

Dajanje prednosti manjšim podjetjem

Številne spremembe, ki jih je na področju trajnosti uvedla EU, so bile po mnenju evropskih zakonodajalcev uvedene z namenom zaščite manjših podjetij pred preobremenitvijo zaradi predpisov.

Spremembe predpisov, kot sta CSRD in CSDDD, so zgolj ekonomske prilagoditve, katerih cilj je pomagati manjšim podjetjem, medtem ko splošni cilji trajnostnega razvoja ostajajo nespremenjeni.

Cilj je zagotoviti, da tisti z največjim vplivom na okolje in družbo ostanejo skladni s predpisi, hkrati pa se izogniti preobremenitvi malih podjetij z upravnimi zahtevami, ki jih morda ne bodo zmožna izpolniti.
 

Trajnost je treba upoštevati skupaj s konkurenčnostjo

Kot odgovor na politične in industrijske pomisleke glede kompleksnosti in nesorazmernih stroškov skladnosti, zlasti za mala in srednje velika podjetja, se EU preusmerja k okviru, ki bolj temelji na tveganju in je sorazmeren.

Spremembe direktive o socialnih rešitvah za razvoj (CSRD) in direktive o zelenih trditvah predstavljajo strateški preobrat k okoljskim ciljem, da bi malim in srednje velikim podjetjem olajšali skladnost s predpisi.

To je še posebej pomembno za podjetja v živilski industriji. Mnogi mali proizvajalci in predelovalci se soočajo z administrativnimi zahtevami glede skladnosti z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi standardi. Vizija EU za kmetijstvo in prehrano to usmeritev krepi in poziva k poenostavljenim pravilom, zmanjšanju bremena poročanja in nadaljnji podpori prostovoljnim shemam trajnosti.

Cilj je doseči sorazmernost in dosegljivost trajnosti, hkrati pa ohraniti temeljne okoljske cilje in podpreti konkurenčnost v celotni vrednostni verigi agroživilske industrije.


Viri:

• Factiva
• WRBM Global Food
• Foto: iStock

 
Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

EU je na dobri poti, da doseže podnebni cilj za leto 2030
 
EU je odobrila strategijo za vodno odpornost



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal