Številne destinacije po svetu se borijo proti prekomernemu turizmu

 

Vse več ukrepov proti prekomernemu turizmu

Vse več priljubljenih turističnih destinacij uvaja ukrepe za omejitev turistov, čeprav so mnoga gospodarstva močno odvisna od turistične industrije.

V času pandemije Covid-19 so mnogi menili, da bo množičnega mednarodnega turizma konec, kar pa se ni uresničilo. Število potnikov se je med pandemijo zmanjšalo skoraj na nič, toda že leta 2024 se je v tujino odpravilo približno 1,4 mlrd turistov, kar je približno toliko kot leta 2019.

Domačini, ki so se med covidom pritoževali, da so njihova mestna središča izpraznjena od turistov, se zdaj pritožujejo nad prevelikim obiskom turistov, politiki, ki si želijo pridobiti naklonjenost volivcev, pa jim radi prisluhnejo.

Številne destinacije, ki so nekoč obiskovalce sprejemale z odprtimi rokami, so zdaj uvedle ukrepe za omejitev števila turistov.
 

• Japonska je letos na primer ustanovila nov upravni organ, ki bo skrbel za ublažitev učinkov prekomernega turizma, potem ko je leta 2024 sprejela rekordnih 36,8 mio obiskovalcev.
• Benetke so omejile število turističnih skupin na 25 ljudi, postavile vrata na vhodih v priljubljene ulice in uvedle davek v višini 5 EUR za enodnevne izletnike.
• Amsterdam je svoj terminal za križarke premaknil stran od središča mesta, zmanjšal število hotelskih sob in zvišal hotelske davke.
• Na gori Fuji so postavili ograjo, ki zakriva znameniti razgled na njen zasneženi vrh.
• Španija je to poletje doživela največji odpor do turizma. Junija so protestniki v Barceloni turiste škropili z vodnimi pištolami in jih pošiljali domov. Podobne demonstracije so bile tam že prejšnja leta. Mesto, ki ima 1,6 mio prebivalcev, je lani sprejelo 26 mio turistov. Domačini pravijo, da zaradi širjenja najemniških stanovanj prek Airbnb ne morejo najti stanovanj za bivanje.
• Ljudje v Atenah so celo priredili pogrebe za svoje mrtve soseske.

Preberite še: Svetovni turizem je na vrhuncu
 

Glavni vzroki nezadovoljstva domačinov

Splošne pripombe mest, ki se borijo proti množičnemu turizmu:
 

• Turisti zvišujejo najemnine za lokalne prebivalce, zaradi česar so stanovanja nedostopna.
• Turisti preobremenjujejo ceste, sisteme javnega prevoza in oskrbo z vodo.
• Prevelik naval turistov preusmerja porabo stran od pomembnejših stvari, kot so šole in bolnišnice.
• Turisti onesnažujejo plaže, naravne parke in kulturne znamenitosti z odlaganjem smeti.

 

Učinek Instagrama in drugih družabnih medijev

Družbeni mediji množični turizem še pospešujejo. Turisti se zgrinjajo na tiste destinacije, ki so jih videli na spletu, odločeni, da bodo sami posneli svoje fotografije.

To velja za znane znamenitosti, kot sta Eifflov stolp ali Machu Picchu.

Najbolj prizadeti so skriti biseri, ki so zdaj preplavljeni s turisti, potem ko so jih odkrili spletni vplivneži. Mednje spadajo:
 

• Trolltunga, oddaljena razgledna točka s pogledom na fjord na jugovzhodu Norveške.

 

• Pig Beach na otoku Big Major Cay. To je plaža na nenaseljenem otoku v kraju Exuma na Bahamih. Otok je svoje neuradno ime dobil po dejstvu, da je naseljen s kolonijo divjih prašičev, ki živijo na otoku. Pred leti je umrlo 7 prašičev, ker so jim turisti dajali pivo in rum.

 

• Pravljični bazeni na škotskem otoku Skye.

Nekatere kampanje na družbenih omrežjih so se izkazale za preveč uspešne. Španski Balearski otoki so letos maja sporočili, da bodo prenehali plačevati vplivnežem za promocijo nekaterih manj znanih znamenitosti, potem ko so jih preplavili »selfie turisti«.

Potem ko je vplivnež priporočil obisk Caló des Moro, zaliv na Majorki, ki lahko hkrati sprejme 100 ljudi, se je kmalu tam začelo pojavljati tudi 4.000 ljudi na dan. Lokalni župan je na koncu novinarje prosil, naj ne omenjajo imena zaliva, slike zaliva pa so bile odstranjene z uradne spletne strani območja.
 

Neenakomerna porazdelitev turistov

Medtem ko se nekatere destinacije spopadajo s prekomernim turizmom, pa nekatere države, kot na primer Etiopija, hrepenijo po večjem številu mednarodnih obiskovalcev.

Tudi Indija si želi povečati število obiskovalcev. Mednarodni turizem tam raste, saj se je število obiskovalcev med letoma 2019 in 2024 povečalo za 2,3 mio.

Kljub temu se nekateri turisti podajajo na nove, še neodkrite destinacije.

Po podatkih turistične organizacije ZN je bila polovica od 10 držav, ki so v Q1 2024 zabeležile največje povečanje prihodov v primerjavi s 5 leti prej, držav v razvoju:
 

• Število prihodov v Albanijo se je povečalo za 121 %.
• Število obiskovalcev Savdske Arabije se je podvojilo.
• Število ljudi, ki so dopustovali v Dominikanski republiki, se je povečalo za četrtino.

Preberite še: Albanija se uveljavlja kot cenovno ugodna počitniška destinacija
 

Pomen turistične industrije za svetovno gospodarstvo

Turizem ustvari približno 10 % svetovnega BDP, kar je 6 % več kot kmetijstvo.

Španija, pa tudi nekatere druge države imajo zaradi turizma zelo močno rast BDP.

Industrija zahteva veliko število delavcev za natakarje, vodenje ogledov in osebje v hotelih, pri čemer neposredno ali posredno zaposluje 357 mio ljudi po vsem svetu, kar predstavlja 1 od 10 delovnih mest.
 

Preusmerjanje na prestižne goste

S turisti preveč oblegane počitniške destinacije nočejo povsem odpraviti turizma. Namesto tega želijo privabiti manjše število obiskovalcev z visoko porabo, namesto množic, ki na počitnicah premalo zapravijo.

Posebno so na udaru križarke. Številne ladje pripeljejo na turistične destinacije na tisoče obiskovalcev, ki pa ne trošijo veliko in zato ne prispevajo veliko k lokalnemu gospodarstvu. Ker ti turisti običajno plačajo počitniške pakete »All inclusive«, se jih le peščica odloči za večerjo na kopnem.

Na križarjenju z ladjo po Norveškem, v Bergnu turisti porabijo manj kot 21 EUR na dan, v primerjavi z hotelskimi gosti, ki porabijo 4-krat več, brez upoštevanja cene hotelskih sob.
 

Kratkoročni najem

Precej kritik glede prekomernega turizma leti tudi na Airbnb.

Ta spletna platforma je zasnovana tako, da ljudje lahko za nekaj noči najamejo proste sobe, vendar aktivisti pravijo, da so najemodajalci izselili stanovalce iz stanovanj, da bi jih spremenili v donosne počitniške najemnine.

Nekatera mesta so glede kratkoročnih najemov že uvedla posebne ukrepe:
 

• Lizbona je začasno ustavila nova dovoljenja za kratkoročni najem.
• Atene so uvedle podobno enoletno prepoved.
• Španija je Airbnb-ju naročila, naj odstrani 66.000 najemnih stanovanj zaradi kršitev predpisov, večinoma v Madridu, Barceloni in na Balearskih otokih.

Airbnb pravi, da njegov poslovni model ni pravi krivec za prekomerni turizem, krivdo pa vali na hotele.

Ti drakonski ukrepi so vse bolj priljubljeni med javnostjo. Vendar bi mesta lahko storila tudi več za ublažitev pomanjkanja stanovanj, na primer z izgradnjo boljše turistične infrastrukture in spodbujanjem gradnje stanovanj.

Število ljudi, ki iščejo popolno počitniško fotografijo, trenutno še ne kaže znakov upadanja.

Preberite še: Španija zvišuje DDV na kratkoročne turistične najeme
 
Viri:

• Factiva
• The Observer
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju turizma


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.