Avtomobilska industrija je zaradi trgovinske vojne utrpela 12 mlrd USD škode

Ameriške carine so za avtomobilske proizvajalce največji udarec po pandemiji

Trumpova carinska vojna je svetovnim proizvajalcem avtomobilov povzročila skoraj 12 mlrd USD (11,1 mlrd EUR) izgub, kar je največji udarec, s katerim so se soočili po pandemiji. Analitiki pa opozarjajo, da je to morda šele začetek.

Iz Toyote so sporočili, da so višje carine zmanjšale dobiček iz poslovanja družbe za približno 3 mlrd USD (2,77 mlrd EUR).

Glede na podatke The Wall Street Journal, skupna izguba avtomobilskih proizvajalcev, ki je posledica višjih uvoznih dajatev, znaša 11,8 mlrd USD (10,9 mlrd EUR).

Poleg stroškov carin se proizvajalci avtomobilov v ZDA, na Japonskem, v Južni Koreji in Evropi že leta soočajo tudi s preoblikovanjem in prilagajanjem dobavnih verig, da bi se prilagodili novim realnostim. Pred tem pa so veliko porabili tudi za preoblikovanje tovarn za električna vozila (EV).

Očitna odziva na carine sta zvišanje cen in selitev proizvodnje v ZDA. Vendar pa je za proizvajalce avtomobilov oboje težko hitro izvesti, kar bi jih lahko obremenilo za prihodnja leta.

Izgube se bodo nadaljevale tudi v prihodnje

Toyota že napoveduje, da bodo carine v poslovnem letu, ki se konča marca 2026, ustvarile 9,5 mlrd USD (8,77 mlrd EUR) bremena, kar bo povzročilo pričakovani -44 % upad čistega dobička.

Za 10 največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, brez kitajskih, se trenutno napoveduje, da se bo čisti dobiček v tem koledarskem letu zmanjšal za približno četrtino na najnižjo raven od leta 2020, ko so avtomobilski proizvajalci zaradi pandemije zapirali tovarne.

Ko je Trump marca letos napovedal 25 % carine na uvoz avtomobilov, so mnogi analitiki domnevali, da bodo proizvajalci avtomobilov zvišali cene, da bi si povrnili stroške. A do tega ni prišlo. Spodbude, ki se običajno uporabljajo za razprodajo zalog, so se zmanjšale, vendar večina proizvajalcev avtomobilov ni uvedla zvišanja cen. Proizvajalci morajo uravnotežiti potrebo po zaščiti svojih marž s tveganjem nižje prodaje, če odvrnejo potrošnike, ali če postanejo tarča družbenih medijev.

V General Motorsu pričakujejo, da bo dosledno oblikovanje cen letos izravnalo približno 10 % stroškov carin, ki jih ocenjuje na 4 do 5 mlrd USD (3,7 do 4,6 mlrd EUR), kar je največ med vsemi proizvajalci avtomobilov razen Toyote.
 

Selitev proizvodnje v ZDA

Trump pričakuje, da se bodo proizvajalci avtomobilov na uvedene carine odzvali s povečanjem proizvodnje v ZDA, kar se dejansko tudi dogaja.

• Med prvimi, ki so se odzvali na ameriške carine, je General Motors, ki je zgodovinsko gledano največji uvoznik avtomobilov v ZDA. Zdaj povečuje proizvodnjo svojih poltovornjakov Chevrolet Silverado in GMC Sierra v Fort Waynu v Indiani ter zmanjšuje proizvodnjo v Kanadi. Proizvajalec pričakuje, da bodo prilagoditve proizvodnje izravnale desetino njegovih carinskih stroškov za leto 2025. Junija je General Motors tudi sporočil, da bo v povečanje proizvodnje v ZDA investiral 4 mlrd USD (3,7 mlrd EUR), s čimer bo leta 2027 v ameriške tovarne pripeljal modela Chevrolet Equinox in Blazer, ki jih trenutno proizvaja v Mehiki.
• Nissan v Smyrni v Tennesseeju povečuje proizvodnjo športnih terenskih vozil Rogue, namesto da bi jih uvažal iz Japonske. 
• Honda razmišlja, da bi lahko v svojih ameriških tovarnah dodala dodatno izmeno, da bi povečala obseg proizvodnje, ne da bi pri tem preveč porabila za kapitalske naložbe. Prav tako poizkuša Honda lokalizirati proizvodnjo ključnih delov za svoje hibride, ki trenutno prihajajo iz Japonske.
• Marca je skupina Hyundai napovedala naložbo v višini 21 mlrd USD (19,4 mlrd EUR) v ZDA.
• Mercedes-Benz je maja sporočil, da bo proizvodnjo svojega srednje velikega SUV-ja GLC preselil iz Evrope v Alabamo.
• Volkswagen, ki je lastnik znamke Audi, se z ZDA že pogaja o gradnji tovarne v ZDA. Audi v primerjavi z BMW-jem in Mercedesom nima proizvodnih zmogljivosti v ZDA, kar je njegova konkurenčna slabost.  

Trend lokalnega oblikovanja in proizvodnje avtomobilov ali konec globalizacije

Skeptiki pravijo, da bodo carine le delno spremenile avtomobilsko industrijo, saj svetovni proizvajalci avtomobilov vlagajo v ZDA predvsem zaradi zdravega potrošniškega gospodarstva, ne pa zaradi politike.

Kljub temu trgovinska politika ZDA morda pospešuje trend v industriji, da se avtomobili proizvajajo bližje krajem prodaje.

Veliki avtomobilski trgi Severne Amerike, Evrope in Kitajske so vse bolj razdeljeni zaradi različnih predpisov, tehnologij in preferenc potrošnikov, kar spodbuja proizvajalce avtomobilov k lokalnemu oblikovanju in proizvodnji.

Poleg znižanja logističnih in tarifnih stroškov, ter varovanja pred valutnimi tveganji, je poslovni argument za lokalno proizvodnjo avtomobilov tudi ohranjanje bližine regulatorjem in potrošnikom, ki si vse bolj želijo različnih izdelkov v različnih regijah.

EV, ki so na Kitajskem že tako ali tako glavna možnost, v Evropi vztrajno rastejo, medtem ko v ZDA postajajo manj pomembna. Tudi avtonomna vozila se bodo po svetu verjetno soočala z drugačnimi standardi.

Predvsem segment premium avtomobilov je nekoč proizvajal posamezne modele za globalni okus, ki so ustrezali potrošnikom po vsem svetu.

Številni analitiki so mnenja, da se ta doba počasi končuje. Tudi v Volvo Cars na primer menijo, da se doba globalizacije in globalnih avtomobilov, kjer je vse enako, počasi končuje in bo svet ponovno spet bolj regionaliziran.
 
Viri:

• Factiva
• The Wall Street Journal
• Foto: iStock

 
Preberite še:

Globalni trendi na področju avtomobilske industrije

Poslovno okolje ZDA



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.