BiH - znanka, ki ponuja še veliko priložnosti

BiH predstavlja spodbudno investicijsko okolje za tuje vlagatelje, saj ima država med drugim nizko inflacijo, relativno poceni delovno silo in davčne olajšave. Prednost za slovenska podjetja pa so poznavanje trga BiH, hkrati pa tudi ni jezikovnih ovir.

Kriza BiH, potencialni kandidatki za vstop v EU, ni prizanesla. Bruto domači proizvod (BDP), ki je v letih 2007 in 2008 beležil šest- oz. 5,4-odstotno rast, se je v letu 2009 skrčil za 3,4 odstotka. V letu 2010 je bil padec BDP šestodstoten. Počasno okrevanje se napoveduje v letošnjem letu, vendar bo država po ocenah še vedno utrpela padec BDP. Ključnega pomena za BiH so strukturne reforme, brez katerih se bo država težko približala EU.

Skupna vrednost slovenskih neposrednih naložb v BiH je po podatkih Banke Slovenije ob koncu leta 2010 dosegla 656,5 milijona evrov, potem ko so leto prej znašale 669,2 milijona evrov.

Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so najbolj angažirane dejavnosti na področju slovenskih izhodnih neposrednih naložb kovinska in avtomobilska industrija, kemična industrija, živilska industrija, obutvena industrija, trgovina, finančni sektor in logistika, medtem ko je gradbeništvo v upadu.

Zanimanja za vlaganja pa obstajajo v turistični dejavnosti, tekstilni in ostalih delovno intenzivnih dejavnostih, ravno tako so priložnosti v energetiki in javni infrastrukturi, kjer so potenciali BiH za sprejem investicij (in oddajo koncesij) veliki.

Priložnosti pa so še vedno tudi v privatizaciji, ki poteka v državi. Po ocenah tamkajšnje agencije za tuje investicije je v zasebnem lastništvu oz. v postopku prodaje okoli 60 odstotkov malih in 30 odstotkov velikih podjetij, ki so bila nekoč državna.

Poleg že naštetih so priložnosti za slovensko malo in veliko gospodarstvo tudi v kmetijstvu, gozdarstvu, informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in rudarstvu, pa tudi v gradbeništvu, predvsem na področju gradnje avtocest in železnic.

Blagovna menjava med državama se je po podatkih GZS krepila od leta 1996 in leta 2008 dosegla 937.951 evrov. Nato se je v letu 2009 znižala na 736.112 evrov, lani pa dosegla 853.050 evrov. Slovenija je lani v BiH izvozila za 528.024 evrov blaga, uvozila pa za 325.025 evrov.

V prvih šestih mesecih letos pa sta državi izmenjali za 280.206 evrov blaga - od tega je Slovenija izvozila za 160.777 evrov in uvozila za 119.429 evrov blaga. Na letni ravni se je blagovna menjava okrepila, saj je Slovenija v prvem polletju 2010 z BiH izmenjala za 250.572 evrov blaga.

Največji institucionalni vlagatelj v BiH je sicer Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), katere dejavnosti so ključnega pomena za BiH. V štirih letih do februarja letos je EBRD podprla 47 projektov v skupni vrednosti 716 milijonov evrov.

V letošnjem letu bo EBRD povečala naložbe v zasebni sektor, predvsem v izvozno usmerjena in živilska podjetja. Skladno z načrti pa bo EBRD v obdobju od leta 2010 do leta 2013 osredotočena na infrastrukturne projekte ter v finančni in podjetniški sektor.

Več informacij:
- http://www.fipa.gov.ba
- http://www.sarajevo.embassy.si
- http://www.ebrd.com/pages/country/bosniaandherzegovina.shtml
- http://www.kpmg.com/BA/en/Documents/InvestmentinBosniaHerzegovina2010WEB.pdf