Češka pospešuje energetski prehod

 

Češka energetska politika

Češka usklajuje svojo politiko obnovljivih virov z evropskim Zelenim dogovorom (European Green Deal), ki do leta 2030 predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za -55 % glede na raven iz leta 1990 in neto ničelne emisije do leta 2050.

Julija 2021 je Evropska komisija predstavila zakonodajni paket Fit for 55, s katerim naj bi EU dosegla cilj -55 % zmanjšanja emisij do leta 2030. Češka je ob tem sporočila, da sama ne bo mogla doseči cilja, vendar bo podpirala širši evropski načrt.

Na nacionalni ravni posodobljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NECP) še naprej predvideva približno 30 % obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2030, s cilji za izgradnjo okoli 8 GW kapacitet sončne energije in 1,2 GW vetrne energije.

Po izračunih Češke zbornice obnovljivih virov energije, bodo obnovljivi viri do leta 2030 zagotavljali več kot tretjino elektrike in toplote, čeprav se pričakuje, da Češka ne bo dosegla cilja EU, ki znaša 42,5 %.

Decembra 2024 je Evropska investicijska banka (EIB) Češki odobrila posojilo v višini 400 mio EUR za nadgradnjo in širitev distribucijskega omrežja, ki ga bo izvajala družba ČEZ. Nadgradnje bodo omogočile absorpcijo do 5,5 GW nove kapacitete obnovljivih virov.

Češka bo v okviru kohezijske politike EU prejela 6,5 mlrd EUR za razvoj obnovljivih virov in zmanjšanje porabe energije, Evropska komisija pa je odobrila tudi 3,2 mlrd EUR za naložbe v kogeneracijske enote kot del NECP.


 

Jedrska energija

Dolgoročna energetska strategija Češke iz leta 2015 predvideva povečanje deleža jedrske energije na približno 50 % do leta 2040, s postopno opustitvijo premoga do leta 2033. Jedrska energija naj bi do 2030 dosegla 44 % , do 2040 pa 68 % delež, če bodo dokončani novi reaktorji.

Evropska komisija je 22. decembra 2025 začela poglobljeno preiskavo državne pomoči Češki za gradnjo 2 novih jedrskih obratov v Dukovanih. Preiskava zajema državno posojilo, dolgoročno pogodbo za razliko v ceni in zaščito pred negativnimi spremembami politik, kar lahko povzroči zamike pri projektu.
 

Hidroelektrarne

Leta 2025 je na Češkem delovalo 12 velikih in približno 1.400 manjših hidroelektrarn s skupno močjo 2,3 GW.

Zaradi omejenih možnosti za nove objekte se ČEZ osredotoča na modernizacijo obstoječih elektrarn, od katerih mnoge še vedno uporabljajo tehnologijo iz 20. let prejšnjega stoletja.

Delež hidroenergije v bruto proizvodnji elektrike bo ostal manjši, pri približno 4,1 % do leta 2035, kar je približno enako kot trenutno.
 

Vetrna energija

Investicije v vetrne elektrarne na Češkem naraščajo, predvsem na severu države, kjer je potencial večji.

Konec leta 2024 je skupna kapaciteta vetra znašala manj kot 400 MW, gradnja pa je zaradi počasnih postopkov izdaje dovoljenj še vedno počasna. Leta 2025 so bile zgrajene le 4 nove vetrne elektrarne s skupno močjo 17,7 MW, ČEZ pa se je po desetletnem premoru vrnil v sektor z majhnim projektom z močjo 20 MW.

Država je uvedla podporne sheme: sredi leta 2024 je Ministrstvo za industrijo in trgovino objavilo razpis za finančno podporo gradnji vetrnih elektrarn, z roki za prijavo do oktobra 2025. Decembra je ministrstvo vladi predložilo uredbe za letno podporo 335 MW vetrne energije med 2025 in 2027.

Posodobljeni NECP cilja na 1,2 GW novih vetrnih kapacitete do leta 2030, vendar bo uresničitev odvisna odvisna od hitrejšega izdajanja dovoljenj in izboljšav omrežja. Električna energija iz vetra naj bi se povečala iz 716 GWh v 2024 na 6.112 GWh do leta 2035.
 

Sončna energija

Rast sončne energije na Češkem se bo v prihodnjih letih še okrepila. Vlada spodbuja razvoj s poenostavljenimi dovoljenji in finančnimi spodbudami, zaradi česar naraščajo tuje investicije.

V zadnjih letih so gospodinjstva prevzela glavno vlogo pri dodajanju novih kapacitet.

NECP določa dodatnih 10,1 GW zmogljivosti sončne energije do leta 2030, proizvodnja električne energije iz sončne energije naj bi leta 2035 dosegla 9.883 GWh, zmogljivost pa 11,1 GW.

Januarja 2022 si je vlada zadala cilj, da bo do leta 2025 namestila 100.000 novih strešnih sistemov. Leta 2023 jih je bilo dodanih približno 80.000, leta 2024 pa 41.000. Maja 2024 je vlada uvedla režim komunalne energije in omogočila agrovoltaiko, razširitve pa so bile odobrene januarja 2025. Leta 2025 se je politika preusmerila k lažjemu uvajanju in rasti zmogljivosti, saj je sprememba Lex OZE III k češkemu energetskemu zakonu zvišala pragove za male fotovoltaične sisteme in omogočila shranjevanje/agregacijo.
 

Biomasa in bioplin

Od leta 2025 naprej naj bi se proizvodnja biomase na Češkem postopoma zmanjšala, saj bosta širitev sončne in vetrne energije ter večja učinkovitost ogrevalnega sektorja zmanjšala potrebo po starejših tehnologijah.

Kljub temu bosta bioplin in predvsem biometan deležna podpore v okviru vladnega akcijskega načrta za biometan, ki cilja na vsaj 100 obratov do leta 2029, predvsem z nadgradnjo obstoječih obratov za bioplin. Ministrstvo za okolje je zagotovilo 18 mio EUR za izgradnjo 7 novih obratov in preureditev 600 obratov, da bi delno nadomestili uvoz zemeljskega plina.


Viri:
 

• Factiva
• Economist Intelligence Unit
• Foto: iStock

Preberite še:

Globalni trendi na področju obnovljivih virov energije

Poslovno okolje Češke
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.