Dunajski ekonomski inštitut zvišal napoved rasti srbskega gospodarstva
Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WiiW) je napovedal, da bo gospodarska rast v 23 državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope v letu 2022 znašala 3,2 odstotka, padec glede na leto prej pa je posledica slabših napovedi za dve največji gospodarstvi v regiji – Rusijo in Turčijo.
Inštitut je v najnovejši zimski napovedi za letošnje leto tudi za Srbijo s 4,9 odstotka predvidel nekoliko nižjo rast kot leta 2021, vseeno pa še vedno najvišjo v regiji ter celo nekoliko boljšo kot je bila s 4,6 odstotka tista v jesenski napovedi.
Predvidena povprečna gospodarska rast celotnega področja CESEE v višini 3,2 odstotka je nižja, kot je bila tista s 5,7 odstotka v letu 2021, kar je predvsem posledica slabih napovedi za Rusijo (2 odstotka) in Turčijo (3,5 odstotka).
Gospodarski razvoj bo, vsaj kar se napovedi tiče, ostal relativno visok v državah tako imenovane Višegrajske skupine, to je v Poljski, Češki, Madžarski in Slovaški, za katere inštitut predvideva 4,6 odstotno rast v letu 2022 in 4,4 odstotno v letu 2023.
Napoveduje se, da bodo tudi gospodarske posledice zaradi pandemije koronavirusa ostale omejene, čeprav je število okuženih v številnih državah vzhodne Evrope še vedno zaskrbljujoče. Prav nizka stopnja cepljenih ter relativno stara populacija sta kljub nekoliko blažjemu omikronu grožnja za konjunkturo.
„Glede Rusije perspektivo slabšajo najnovejše sankcije ZDA zaradi morebitnega oboroženega spopada z Ukrajino, ob tem pa še dolgo znane strukturne šibkosti“, je dejal namestnik direktorja WiiW, ki je obenem tudi eden od glavnih avtorjev zimske napovedi, Richard Grieveson. V Turčiji pa se je zaradi padca vrednosti turške lire sesul tudi gospodarski razcvet zadnji let, izjemno visoka inflacija pa omejuje možnosti gospodarske rasti države.
Glede na jesenske napovedi je inštitut zelo malo popravljal napovedi za regije srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope za leto 2022 in 2023. V letošnjem letu je malenkostno popravljena napoved na 3,8 odstotka za Bolgarijo, 4,0 za Češko, 4,9 za Srbijo ter 3,5 odstotka za Severno Makedonijo. Poleg Turčije in Rusije je napoved znižana tudi za Bosno in Hercegovino na 2,5 in Slovaško na 3 odstotke.
WiiW sicer predvideva, da so napovedi za Rusijo v letu 2023 v bistvu še slabše in da se bo njena gospodarska rast skorajda ustavila ter padla na 1,5 odstotka. V ta predvidevanja so že vključene posledice možnega konflikta z Ukrajino, ne pa tudi večjega oboroženega spopada.
„V vseh naših napovedih upoštevamo možnost stopnjevanja napetosti med Rusijo in Zahodom ter morebitnih gospodarskih sankcij med njima, kar bo sicer prizadelo obe strani, ne bi pa smelo vplivati na gospodarsko okrevanje vzhodne Evrope“, je še povedal Grieveson. Dodal je, da je Rusija že leta 2014 „delno imunizirala“ svoje gospodarstvo pred vplivi morebitnih sankcij ter da jih bo zato prenesla brez večjih težav. Rusija s konzervativno denarno in fiskalno politiko ustvarila devizne rezerve, ki znašajo kar 603 milijarde dolarjev. Prav te bruto devizne rezerve, vključno z zlatimi rezervami, po njegovih besedah sestavljajo kar 40 odstotkov BDP, nizek pa je tudi zunanji dolg.
Morebitni spopad z Rusijo bi vsekakor bolj prizadel Evropsko unijo. „Če bi dejansko prišlo do oboroženega konflikta, bi že tako visoke cene plina in nafte še narasle, kar bi zelo vplivalo na inflacijo“, je predvidel strokovnjak iz WiiW. Prav visoka inflacija po oceni Grievesona predstavlja veliko večje tveganje za gospodarsko okrevanje regije, kot pa morebitni spopad z Rusijo ali pandemija.
„V regiji CESSEE so vse večje podražitve, saj stroški za energijo in živila predstavljajo veliko večji delež skupnih stroškov kot sicer v Zahodni Evropi. Prav zato so nekatere vlade, med njimi srbska, madžarska in severno makedonska, tudi zaradi politične stabilnosti uvedle zamrznitev cen nekaterih artiklov, medtem ko poljska in romunska o tem ukrepu razpravljata“, je še dejal Grieveson.
Inštitut predvideva, da bo povprečna inflacija v regiji v letošnjem letu znašala 10,3 odstotka, za razliko od 8,7 odstotne v letu 2021, v Turčiji pa naj bi znašala celo 26,2 odstotka.
Inflacija bo ostala relativno visoka še vsaj nekaj mesecev, je povedal Grieveson, je pa ob tem zelo pomembno vprašanje, če bo privedla do trajnejše rasti plač. „Če se bo to zgodilo, potem se nam obeta daljše obdobje inflacije, ki bo veliko večja, kot je bila v večini držav vzhodne Evrope v letu 2008“, je komentiral Grieveson, ki pa vseeno verjame, da se črnoglede napovedi ne bodo uresničile ter da bodo podražitve do sredine letošnjega leta oslabele.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs
