EK: Makedonija ostaja močno odvisna od premoga, le 2,75 odstotka elektrike zagotavlja uvoz
Upravne zmogljivosti za obravnavo energetske politike, strateškega načrtovanja in naložb v energetski sektor ostajajo večinoma nezadostne. Znotraj ministrstva za gospodarstvo ni sistema zbiranja energetskih podatkov, ne ustreznega vrednotenja politike, ne ocene uspešnosti, je ocenjeno v Poročilu Evropske komisije o napredku države v letu 2024.
Izpostavljeno je, da izvajanje obstoječe zakonodaje ni izboljšano, nacionalna zakonodaja pa ni usklajena z direktivo o obnovljivih virih energije, zakonodaja o presoji vplivov na okolje (PVO) pa ni usklajena s pravnim redom EU in predstavlja pomembno tveganje za izvedbo kakovostne presoje vplivov na okolje za strateške energetske projekte. Prav tako ni izboljšav v podzakonskih aktih, ki se nanašajo na postopke pregleda za projekte malih hidroelektrarn z instalirano močjo, manjšo od dveh megavatov. Zakon o energetski učinkovitosti naj bi bil delno usklajen s posodobljeno direktivo o energetski učinkovitosti in direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Po zadnjih spremembah direktive o energetski učinkovitosti v letu 2023, poudarjajo, poteka posodobitev zakona o energetski učinkovitosti.
- Kar zadeva zanesljivost oskrbe, je država še vedno močno odvisna od premoga. Termoelektrarni Bitola in Oslomej še naprej delujeta na premog iz omejenih domačih virov in uvoza. Inštalirana moč elektrarn iz obnovljivih virov energije (OVE) se je povečala na 50 odstotkov skupne instalirane moči in 33 odstotkov celotne proizvodnje električne energije. Najbolj opazno je povečanje proizvodnje električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn za 287 odstotkov v letu 2023 v primerjavi z letom 2022, piše v Poročilu.
Poudarjajo, da je domača proizvodnja električne energije s 97,25 odstotka udeležena v bruto porabi električne energije, z uvozom pa le 2,75 odstotka.
- Izredne zaloge nafte ustrezajo povprečju najmanj 58 dni, kar je pod obveznostjo 90 dni dnevnega neto uvoza. Določbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, vključno z vidiki, povezanimi s skladiščenjem plina, niso v skladu z zakonodajo EU. Operater prenosnega sistema zemeljskega plina je certificiran v skladu s tretjim energetskim paketom, navaja poročilo.
Opozoriti je treba, da je Državna komisija za preprečevanje korupcije (DKKK) izvedla več revizij v energetskem sektorju.
- Sistemski operater prenosnega omrežja MEPSO in družba za proizvodnjo električne energije ESM bi se morala bolj posvetiti digitalizaciji, transparentnosti javnih naročil in drugih postopkov načrtovanja dejavnosti in investicij. Izgube v omrežju v višini 13,8 odstotka ostajajo visoke po mednarodnih standardih zaradi tehničnih in komercialnih izgub v distribucijskem omrežju. Za obnovljive vire energije je NECP za leto 2030 postavil cilj 38 odstotkov deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, kar ustreza ciljem Energetske skupnosti, poudarja Poročilo.
Naložbe v hidroenergijo bi morale biti skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo.
- Spodbujati je treba optimizacijo storitev izravnave ter naložbe v prenos in shranjevanje energije, da se izboljša vključevanje OVE v omrežje. Potrebna je nadgradnja omrežnega sistema. Operater prenosnega sistema zemeljskega plina je certificiran v skladu s tretjim energetskim paketom. Na področju jedrske energije, jedrske varnosti, varstva pred sevanji in ukrepov jedrske zaščite v poročevalskem obdobju ni sprememb, navaja poročilo.
Spomnimo, da gradnja novega 400-kilovoltnega povezovalnega daljnovoda za prenos električne energije z Albanijo še vedno poteka in da zamuja. Dodajajo, da je v teku priprava tehnične dokumentacije za krepitev prenosnega omrežja v jugovzhodni regiji Severne Makedonije. Nacionalna zakonodaja je delno usklajena s staro uredbo TEN-E, čeprav je morala biti do konca leta 2024 usklajena z revidirano TEN-E.
- V teku je javno naročilo za izgradnjo povezovalnega daljnovoda zemeljskega plina med Severno Makedonijo in Grčijo, glavnega projekta v Ekonomsko-investicijskem načrtu (EIP) za Zahodni Balkan in prednostnega projekta energetske povezave Srednje in Jugovzhodne Evropa (CESEC) Skupina na visoki ravni, ki bo omogočila varnost pri oskrbi s plinom v Severni Makedoniji. V teku so pripravljalne aktivnosti za izgradnjo plinovoda s Srbijo, dokončana pa sta študija izvedljivosti in tehnični projekti za plinovod s Kosovom, navaja poročilo.
Vlada naj bi junija 2023 sprejela Načrt pravičnega prehoda, ki vključuje konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti kratkoročno v letih 2024 in 2025, srednjeročno v letih 2026 in 2027 ter dolgoročno na območjih Bitole in Kičeva.
- Investicijski načrt za pospešeni prehod na premog je bil pripravljen v okviru Programa pospešenega prehoda na premog, ki ga je vzpostavil Podnebni investicijski sklad, vendar čaka na izvedbo. Vlada je izvedla nekatere ukrepe iz nacionalnega energetskega akcijskega načrta, sprejetega decembra 2022, ki je prejel ustrezne prispevke iz svežnja energetske podpore EU. Izvedeni so bili programi za podporo energetske učinkovitosti in malih obnovljivih virov energije, čeprav z omejenim tempom. V teku so institucionalne reforme, revizija strateškega okvira, sprejemanje in izvajanje nove zakonodaje. Pričakuje se posodobitev veljavnega nacionalnega energetskega in podnebnega akcijskega načrta od leta 2022, da bo odgovor na priporočila sekretariata Energetske skupnosti, poudarja poročilo.
Energetska politika EU zajema oskrbo z energijo, infrastrukturo, notranji energetski trg, potrošnike, obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, jedrsko energijo in jedrsko varnost, zaščito pred sevanjem in jedrske zaščitne ukrepe.
Vir: www.ekonomijaibiznis.mk (prevzeto iz MIA)
Pripravilo:
Društvo slovenskih in makedonskih podjetnikov
e-naslov: contact@dsms.mk
