EK: Srbsko gospodarstvo upočasnjeno, tveganje za rast in politično nestabilnost

V Srbiji so nenehni politični nemiri in protesti, ki jih vodijo študenti, skupaj z globalno negotovostjo glede carine in trgovine, vplivali na zaupanje potrošnikov, zaupanje podjetij in pritok neposrednih tujih naložb, ki so se v primerjavi z letom 2024 prepolovile, kažejo včeraj objavljene napovedi Evropske komisije (EK).



Komisija v jesenskih gospodarskih napovedih navaja, da se je srbsko gospodarstvo zaradi domačih in zunanjih dejavnikov v prvi polovici leta znatno upočasnilo, saj je rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala približno dva odstotka v primerjavi s približno štirimi odstotki v prejšnjem letu. 

Rast BDP v Srbiji bo v tekočem letu po napovedih Komisije 2,2 % v primerjavi s 3,9 % leto prej.

Ponovno okrevanje rasti na 3,3 % analitiki Komisije napovedujejo za leto 2026, nato pa na 4,2 % v letu 2027, saj bo domače povpraševanje imelo koristi od rastočih prihodkov gospodinjstev in velikih javnih investicij v okviru programa "Skok v prihodnost – Srbija 2027" ter specializirane razstave EXPO 2027, kar bo vrhunec doseglo z močnim prilivom turistov v letu 2027.

Nadalje se predvideva, da bo fiskalna politika Srbije ostala ohlapna s ciljnim primanjkljajem treh odstotkov BDP, vendar se hkrati napoveduje zmanjšanje deleža javnega dolga na 46,5 % BDP do leta 2027.

Komisija navaja, da je potrošnja gospodinjstev v Srbiji v prvi polovici leta porasla za 2,4 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, kar je precej manj od rasti plač in pokojnin, ter da so se investicije znižale za 2,5 % zaradi šibkejše aktivnosti v gradbeništvu, sicer na visoki ravni po več letih robustne rasti.

Močan negativni vpliv na rast je imel tudi skok uvoza za 10,5 % v primerjavi z rastjo izvoza za 6,5 %. Zaradi tega se pričakuje rast primanjkljaja na tekočem računu na 5,4 % BDP v letu 2025 s 4,7 % v letu 2024.

Evropska komisija v delu poročila o Srbiji navaja, da kratkoročni kazalniki gradbeništva, industrijske proizvodnje in maloprodaje kažejo na nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti do konca leta.

Dodaja se, da se je indikator gospodarskega razpoloženja avgusta in septembra izboljšal, vendar je še vedno pod dolgoročnim povprečjem.

Glede obetov srbskega gospodarstva po mnenju Komisije prevladujejo negativni obeti oziroma tveganja, saj je politična nestabilnost že zmanjšala neposredne tuje investicije, poslovno okolje pa se sooča z negotovostmi.

Prav tako se opozarja na pomembno intervencijo vlade na maloprodajnem trgu, torej omejevanje marž na šest mesecev od septembra dalje za veliko število živilskih in drugih osnovnih proizvodov.

V delu poročila o Srbiji se izpostavlja tudi Petrol NIS in ameriške sankcije proti temu podjetju. To vprašanje ni vključeno v nove jesenske napovedi, ker je rešitev sankcij zelo negotova, vendar bi lahko imelo pomembne gospodarske posledice v prihodnjih mesecih, saj se zaloge nafte praznijo.

Med državami kandidatkami za EU z Zahodnega Balkana bo v tekočem letu manjšo rast BDP od Srbije zabeležila le Bosna in Hercegovina, in sicer 1,8 %.

Po napovedih Komisije naj bi v letu 2025 rast v Albaniji znašala 3,6 %, v Severni Makedoniji 3,2 %, v Črni gori pa tri odstotke.

V letu 2026 Komisija v Albaniji pričakuje rast 3,5 % in prav toliko tudi v 2027, v Severni Makedoniji za leti 2026 in 2027 predvideva rast 3,3 %, v Črni gori 3,1 %, v BiH pa 2,2 % v naslednjem letu in 2,5 % v letu 2027.

Gospodarska rast EU naj bi po napovedih Komisije znašala 1,4 % v tekočem in naslednjem letu ter 1,5 % v letu 2027.

V EU bo letos najvišjo rast dosegla Irska, 10,7 %, najnižjo pa Finska, 0,1 %.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi poročila dejal, da je gospodarstvo EU rastlo tudi v neugodnem okolju.
"Glede na zahtevne zunanje razmere mora EU sedaj sprejeti odločne ukrepe za spodbujanje domače rasti. To pomeni pospešiti delo na področju konkurenčnosti, vključno s poenostavitvijo predpisov, dokončanjem enotnega trga in spodbujanjem investicij," je poudaril Dombrovskis.

Vir: Ekapija


Pripravil:

Slovenski poslovni klub
e-naslov: klub@spk.rs

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.