Ekonomsko poročilo Svetovne banke za države Zahodnega Balkana in Črno goro

Letošnje redno spomladansko ekonomsko poročilo Svetovne banke že vključuje ekonomski in družbeni vpliv pandemije Covid-19 na gospodarstva celotne regije Zahodnega Balkana.

Pričakuje se, da bo regija Zahodnega Balkana leta 2020 zapadla v recesijo, saj bo v vseh šestih državah zabeležena negativna rast BDP. V najnovejšem rednem gospodarskem poročilu Svetovne banke, ki uporablja osnovni scenarij in neugoden scenarij glede na velike negotovosti, ki jih povzroča pandemija Covid-19, naj bi regionalna rast na Zahodnem Balkanu znašala med -3 in -5,6 odstotka. Osnovni scenarij predvideva, da se bo pandemija v Evropi začela upočasnjevati, tako da se bodo ukrepi za preprečevanje širjenja lahko zaključili do junija, okrevanje pa se bo lahko začelo postopno v drugi polovici leta 2020. Neugoden scenarij predvideva razširitev pandemije z odpravo ukrepov konec avgusta in okrevanja gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju 2020.

Padec gospodarske aktivnosti v regiji Zahodnega Balkana bo vsekakor odvisen od trajanja pandemije v Evropi. Čeprav je težko napovedati gospodarski učinek obstoječe pandemije v regiji, ni dvoma, da vpliva na življenje v celotni regiji - obremenjuje zdravstveni sistem, paralizira gospodarsko dejavnost in ogroža blaginjo ljudi.  

Pričakuje se, da bo rast v regiji v srednjeročnem obdobju bistveno okrevala, saj se gospodarstvo postopoma vrača v normalno stanje, vendar je to odvisno tudi od dolžine in intenzivnosti trenutne krize, pa tudi od storjenih korakov v državah za premagovanje pandemije.

Glede na poročilo Svetovne banke lahko hitri, drzni in skrbno zasnovani omilitveni ukrepi omejijo družbeni in gospodarski vpliv te krize. Vlade vseh šestih držav so napovedale fiskalne in socialne ukrepe za podporo gospodinjstvom in podjetjem – v razponu od 1 do 6,7 odstotka BDP. Države, ki so v krizo vstopile z večjimi davčnimi in zunanjimi zaščitnimi možnostmi, imajo več prostora za financiranje večjih programov pomoči. Napovedani kratkoročni ukrepi so potrebni in v skladu s političnimi odzivi držav EU.

Poročilo navaja napovedi o morebitni potrebi po dodatni podpori vsem ranljivim skupinam v regiji. Nekatere države na Zahodnem Balkanu so na primer napovedale razširitev obsega obstoječih programov socialnih transferjev za podporo samozaposlenim družinam in ranljivim posameznikom.

Črna gora: Pandemija COVID-19 razkriva občutljivost Črne gora na zunanje šoke. Sedanja zdravstvena kriza se razlikuje od prejšnjih kriz, saj vključuje tudi pretrese na strani ponudbe (motnje v dobavni verigi) in povpraševanja (nižji zaslužek, učinki socialne razdalje). Na Črno goro še posebej vpliva upad turizma, ki predstavlja najpomembnejši dejavnik rasti, saj prihodki od turizma predstavljajo več kot 20 odstotkov BDP. Pomanjkanje denarne politike v državi, omejene fiskalne rezerve in velik javni dolg povečajo občutljivost države.

Svetovna banka tako v osnovnem kakor tudi v neugodnem scenariju na Črno goro predvideva znatno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Za leto 2020 se bo gospodarska rast, ki je bila napovedana na ravni 3 odstotkov, zaradi izbruha Covid-19 zmanjšala. Ob predpostavki, da Črna gora izgubi tretjino prihodkov od turizma, se po osnovnem scenariju ocenjuje, da bo gospodarski upad leta 2020 znašal 5,6 odstotka. Ob izgubi polovice prihodkov od turizma, bi lahko gospodarska aktivnost upadla za 9 odstotkov (neugoden scenarij). Skladno z neugodnim scenarijem se bo Črna gora soočila s hudo gospodarsko recesijo. Manjša gospodarska aktivnost in večja negotovost bo zmanjšala tako naložbe kot zasebno potrošnjo. Vladna poraba bo močna zaradi povečanja proračuna za osebne dogodke v zdravstvu in izobraževanju. Leta 2021 bo rast okrevala za 4,8 odstotka, ki bo temeljila na potrošnji in izvozu.

Pričakovani primanjkljaj prihodkov v letu 2020 naj bi privedel do velikega fiskalnega neravnovesja. Glede na upad povpraševanja in vpliv nižjih mednarodnih cen izdelkov inflacija po ocenah ostaja nizka. Zunanja neravnovesja bodo še naprej velika, pričakovan bo upad neto neposrednih tujih naložb, saj svetovna negotovost vpliva na njihov priliv.

Pandemija Covid-19 bo upočasnila zmanjšanje dolga in povečala stroške odplačevanje dolga glede na naraščajoče stroške zadolževanja na mednarodnih trgih.

Svetovna banka izpostavlja, da si mora Črna gora v srednjeročnem obdobju prizadevati k izboljšanju odpornosti gospodarstva na šoke z odpravljanjem svojih notranjih in zunanjih neravnovesij ter povečanjem rasti produktivnosti. To bi omogočilo gospodarsko okrevanje z visokimi stopnjami srednjeročne trajnostne rasti.

Kot poroča se Črna gora sooča s krizo v času, ko ima rekordno visoko zaposlenost, a tudi omejen fiskalni prostor. Kljub napredku, ki se je zgodil v zadnjih letih, visok javni dolg omejuje obseg, v katerem lahko država podpira gospodinjstva in podjetja. Kratkoročni odzivi javne politike pomagajo ublažiti gospodarski in družbeni vpliv krize.

Gospodarsko poročilo za celotno regijo Zahodnega Balkana je objavljeno na povezavah:

• The Economic and Social Impact of COVID-19 The Country Notes
• The Economic and Social Impact of COVID-19 Western Balkans Outlook

Pripravila:
mag. Petra Gradišek  
ministrica svetovalka
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Podgorici
E: Petra.Gradisek@gov.si