EU je na dobri poti, da doseže podnebni cilj za leto 2030

 

Velik napredek je dosegel energetski sektor, kmetijstvo in promet pa zaostajata

EU je na dobri poti, da do leta 2030 zmanjša svoje neto emisije toplogrednih plinov za -54 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kar je tik pred pravno zavezujočim ciljem -55 % zmanjšanja, je v analizi obstoječih politik v EU in njenih državah članicah zapisala Evropska komisija.

Analiza je pokazala, da so vlade držav članic EU v zadnjih 2 letih okrepile svoja prizadevanja za zmanjšanje emisij, čeprav je prisoten politični odpor nekaterih držav, ki zahtevajo, da EU oslabi svojo zeleno agendo.

Evropa je celina, ki se najhitreje segreva na svetu, države EU pa vse pogosteje prizadenejo poplave, ki uničujejo pridelek, ter smrtonosni požari v naravi, povezani s podnebnimi spremembami.

Toda ker se industrije soočajo z visokimi cenami energije, potem ko je Rusija leta 2022 zmanjšala dobavo plina, ter z možnostjo ameriških tarif, se EU sooča z vse večjimi pozivi vlad k omilitvi zelenih ukrepov za podjetja v težavah.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je napovedal, da bo EU več vlagala v čiste tehnologije, da bi zagotovila, da bodo industrije lahko uspevale zaradi evropskega zelenega prehoda.

Najnovejši razpoložljivi podatki kažejo, da je EU do leta 2023 zmanjšala svoje emisije za -37 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. V tem času je gospodarstvo zraslo za 68 %. To dokazuje, da gresta podnebni ukrepi in rast z roko v roki in je potrebno v tej smeri tudi nadaljevati.

Evropska komisija je navedla močan napredek v energetskem sektorju, kjer so obnovljivi viri leta 2023 pokrivali 24 % porabe energije v EU. Medtem pa sta kmetijstvo in promet sektorja, ki zaostajata.

Kmetje so lani več mesecev protestirali po vsej Evropi in kritizirali zelene politike EU. Kot odgovor nanje je EU omilila nekatere okoljske predpise za kmete. Poleg tega so vpliv rabe zemljišč na okolje še poslabšali rekordni požari v naravi, ki izčrpavajo sposobnost zemljišč za shranjevanje ogljika. Komisija ne pričakuje, da se bo ponor ogljika v EU, shranjenega v naravnih ekosistemih, kot so travišča in gozdovi, do leta 2030 izboljšal.


 

Svetovalci opozarjajo EU, naj ne oslabi novega podnebnega cilja

Podnebni cilj EU za leto 2030 je eden najambicioznejših med večjimi gospodarstvi na svetu.

Evropska komisija namerava julija predlagati pravno zavezujoč cilj za zmanjšanje emisij držav EU za -90 % do leta 2040, v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Vendar se pri tem sooča s političnim odporom proti ambicioznim okoljskim politikam ter ocenjuje možnosti omilitve, vključno z določitvijo nižjega cilja za domače industrije in uporabo mednarodnih ogljičnih kreditov za nadomestitev vrzeli na 90 %.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe (ESABCC) je EU opozoril pred tem pristopom, ki po njihovem mnenju tvega preusmeritev sredstev stran od naložb v evropske industrije in infrastrukturo.

Uporaba mednarodnih ogljičnih kreditov za dosego tega cilja, četudi delno, bi po mnenju ESABCC lahko spodkopala ustvarjanje domače vrednosti s preusmeritvijo virov od potrebne preobrazbe gospodarstva EU.

Štetje ogljičnih kreditov bi pomenilo, da bi države EU lahko kupovale kredite iz projektov, ki zmanjšujejo emisije CO₂ v tujini (na primer obnova gozdov v Braziliji) in jih štele k cilju EU.

Zagovorniki pravijo, da so ti krediti ključni način za zbiranje sredstev za projekte zmanjševanja emisij CO₂ v državah v razvoju. Vendar so nekateri uradniki EU previdni. EU je leta 2013 prepovedala mednarodne kredite na svojem trgu ogljika, potem ko je poplava poceni kreditov s šibkimi okoljskimi koristmi prispevala k padcu cen ogljika.

Kljub geopolitičnim težavam, napovedanim ameriškim tarifam in visokim cenam energije ESABCC predlaga, naj se EU drži svojega priporočila iz leta 2023, da se do leta 2040 zmanjšajo neto emisije toplogrednih plinov za -90 %, kar je po njihovih besedah dosegljivo in v skladu z globalnimi cilji za preprečevanje hujših podnebnih sprememb.

To bi zahtevalo skoraj popolnoma brezemisijski energetski sektor do leta 2040 in prehod na elektrifikacijo onesnažujočih industrij.

ESABCC je prepričan, da bi to prineslo koristi, vključno z manj zdravstvenimi težavami, povezanimi z onesnaževanjem, spodbujanjem naložb v posodobitev industrije in izboljšanjem varnosti z zmanjšanjem odvisnosti Evrope od uvoženih fosilnih goriv.
 
Viri:

• Factiva
• Trend News Agency
• Reuters
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal