EU si prizadeva sprejeti nov podnebni cilj pred vrhom COP30, ki bo 6.11.2025

 

EU si prizadeva sprejeti nov podnebni cilj pred vrhom COP30

EU hiti s potrditvijo podnebnega cilja za leto 2040, saj bi ga želela predstaviti na podnebnem vrhu ZN COP30, ki bo 6. novembra 2025 potekal v Belému v Braziliji.

Konferenca pogodbenih partneric je največji svetovni dogodek Združenih narodov za razprave in pogajanja o podnebnih spremembah. Srečanje poteka vsako leto, predsedstvo pa se izmenično izvaja med 5 regijami, ki jih priznavajo ZN.



Evropska komisija si prizadeva, da bi EU do leta 2040 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za -90 % glede na ravni iz leta 1990.

Države Evropske unije pa so razdeljene glede novega cilja za boj proti podnebnim spremembam in še vedno razpravljajo o nekaterih ključnih vprašanjih, ter izražajo zaskrbljenost zaradi stroškov za domačo industrijo, ki se že sooča s težavami.

Končni dogovor naj bi potrdili na srečanju ministrov 4. novembra 2025.

Če dogovor ne bo dosežen, predsednica Komisije Ursula von der Leyen ne bo mogla predstaviti cilja drugim svetovnim voditeljem na podnebnem vrhu COP30, kar bi oslabilo vodilno vlogo EU na področju podnebne politike.

Države, kot so Kitajska, Združeno kraljestvo in Avstralija, so že objavile svoje nove podnebne cilje, medtem ko je EU prejšnji mesec zamudila rok ZN za oddajo cilja, saj se ni uspela uskladiti znotraj svojih vrst.
 

Ključna vprašanja ostajajo nerešena

V petek, 31. oktobra 2025, so se veleposlaniki EU zbrali v Bruslju, da bi pripravili teren za dogovor, vendar po besedah diplomatov niso uspeli razrešiti ključnih spornih točk, zato bodo končna pogajanja potekala na srečanju ministrov 4. novembra.

Za sprejetje cilja je potrebna podpora vsaj 15 od 27 članic EU.

Države, kot sta Italija in Poljska, opozarjajo, da je predlagani 90 % cilj preveč omejujoč, medtem ko si druge države, kot sta Španija in Švedska, prizadevajo za ambicioznejše zmanjšanje emisij.
 

Nesoglasja glede tujih ogljičnih dobropisov

Osrednja točka spora je uporaba tujih ogljičnih dobropisov iz držav v razvoju, ki bi jih države EU uporabile za dosego svojih ciljev.

Francija je predlagala, da bi dobropisi lahko pokrili do 5 % od 90 % zmanjšanja emisij, Poljska, Slovaška in Češka pa si želijo še večji, kar 10 % delež. Nemčija javno podpira 3 %, medtem ko nekatere države, kot je Danska, sprva sploh niso želele uporabljati tujih dobropisov.

Ker so pogajanja o tem odstotku tako težavna, naj bi se odločitev prepustila politični presoji, torej naj bi ministri 4. novembra določili končno številko. V trenutnem besedilu je še vedno navedeno 3 %, a v oglatih oklepajih, kar v diplomatskem jeziku pomeni, da kvota še ni dokončno določena.
 

Francoski predlog zasilne zavore

Francija je predlagala tudi vzpostavitev zasilne zavore, povezane s sposobnostmi ogljikovih ponorov.

Ta bi državam omogočila, da v prihodnosti zmanjšajo cilj 90 % za 3 %, če njihovi gozdovi ne bi absorbirali pričakovane količine emisij CO₂.

Predlog želi pridobiti podporo skeptičnih vlad, saj naslavlja skrb, da bi bile njihove industrije prisiljene hitreje zmanjševati emisije, če gozdovi ne bi dosegli pričakovane učinkovitosti.


Viri:

• Factiva
• Reuters
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Kitajska prevzema vodilno vlogo pri zelenem prehodu

Poslovno okolje Brazilije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.