EU za zaščito jeklarske industrije predlaga 50 % carine na jeklo

 

EU namerava zaščititi evropsko jeklarsko industrijo pred poceni kitajskim jeklom

Evropska komisija je v torek, 7. oktobra predlagala znatno zvišanje carin na jeklo, da bi zaščitila jeklarsko industrijo pred kitajsko konkurenco.

Ukrep bo prizadel države, kot so Kitajska, Indija, Turčija in Združeno kraljestvo, medtem ko bodo Norveška, Islandija in Ukrajina izvzete.

Predlog Evropske komisije bi zmanjšal količino jekla, ki se lahko uvozi brez carin, na 18,3 mio ton letno, kar je skoraj 50 % znižanje glede na kvoto za leto 2024. Hkrati bi se carina na presežek nad to kvoto podvojila na 50 %.

Cilj je odgovoriti na globalno presežno kapaciteto, saj poceni jeklo iz Kitajske in drugih držav pridobiva tržni delež v Evropi ter ogroža delovna mesta jeklarjev po vseh državah članicah EU.

Poteza Evropske komisije je tudi odziv na nedavne ameriške carine na jeklo, ki znašajo 25 % za britanski uvoz in 50 % za jeklo iz drugih držav. Višje ameriške carine povečujejo tveganje, da bodo svetovni proizvajalci želeli preusmeriti jeklo v Evropo, kjer so do zdaj veljali ugodnejši trgovinski pogoji.


 

Vpliv na Združeno kraljestvo

Višje carine bi povzročile resne stroške za nekatere sosede EU, zlasti za Združeno kraljestvo, ki je leta 2016 izglasovalo izstop iz EU.

Za britanske proizvajalce jekla je EU najpomembnejši trg, bolj kot ZDA. Po podatkih industrije britanski proizvajalci letno izdelajo približno 4 mio ton jekla, od tega tri četrtine izvozijo v EU.

Britanska vlada je poudarila, da povečuje izvoz jekla brez carin za gradbene projekte in druge namene, saj naj bi to pomagalo obnoviti industrijsko moč države.

Čeprav se bodo države lahko pogajale o svojem deležu kvote brez carin, kar pomeni nekaj manevrskega prostora za Združeno kraljestvo, bodo 50 % carine nad kvoto veljale za vse enako.

V britanskem združenju jeklarske industrije UK Steel poudarjajo, da je to največja kriza britanske jeklarske industrije doslej.
Zaskrbljenost je izrazila tudi britanska vlada. Od Evropske komisije zahteva pojasnila in si prizadeva za posebne kvote.
 

Vpliv na EU

• Jeklarska industrija EU je 3. največja na svetu in neposredno zaposluje okoli 300.000 ljudi v 20 državah članicah EU. V zadnjih 20 letih je industrija izgubila približno četrtino delovnih mest.
• Leta 2024 je EU izvozila jekla za 77 mlrd EUR, uvozila pa ga je za 73,1 mlrd EUR.
• Po ocenah Evropskega jeklarskega združenja, globalna prekomerna zmogljivost trenutno znaša 602 mio ton, kar je 4-krat več od letne porabe EU.
• Jeklarska industrija EU trenutno deluje s 67 % kapaciteto, kar je precej pod 80 %, ki veljajo za zdravo raven.

Za evropske proizvajalce jekla, zlasti v Nemčiji, ki ima največjo jeklarsko industrijo v EU, bi lahko napovedan ukrep lahko prinesel nekaj olajšanja.

Čeprav bi lahko ostro zvišanje carin povzročilo višje cene ali celo pomanjkanje jekla v EU, Evropska komisija meni, da bo to spodbudilo domačo proizvodnjo, kar bo sčasoma uravnotežilo stroške.

V nemškem združenju za strojništvo pozdravljajo potezo za zmanjšanje odvisnosti od kitajskega jekla v Evropi. Vendar pa opozarjajo, da zaščitni ukrepi sami po sebi ne bodo zadostovali za povečanje konkurenčnosti, zato pozivajo k zmanjšanju birokracije ter nižjim stroškom energije.
 

Globalni kontekst

Novi predlog Evropske komisije kaže, kako ameriški protekcionizem sproža globalne odzive. Carine, ki so jih letos ZDA uvedle na različne izdelke, povečujejo tveganje, da bodo poceni izdelki preplavili Evropo.

Čeprav je EU že dolgo zaščitnica nekaterih strateških sektorjev, kot je kmetijstvo, je običajno zagovarjala sistem svobodne trgovine. Zdaj pa se EU vse bolj usmerja v večjo zaščito strateških industrij. Pri tem premiku gre za posreden odziv na zadnjo trgovinsko politiko ameriške vlade.

Viri:

• Factiva
• The New York Times
• Insight EU Issue Monitor Posts
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav

Poslovno okolje Združenega kraljestva



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.