Evropa beleži vse večjo gospodarsko škodo zaradi podnebnih sprememb

 

Podnebne spremembe so v EU v obdobju 2020-2023 povzročile 44,5 mlrd EUR škode

Glede na poročilo Evropske agencije za okolje EEA, objavljenem 29. septembra, so ekstremni vremenski pojavi in podnebne spremembe v Evropi med letoma 2020 in 2023 povzročili več finančne škode kot v celotnem prejšnjem desetletju.

Povprečne letne gospodarske izgube v Evropski uniji, povezane z naraščajočo intenzivnostjo vročinskih valov, poplav in drugih ekstremnih vremenskih pojavov, so med letoma 2020 in 2023 dosegle 44,5 mlrd EUR, kar je 2,5 krat več kot med letoma 2010 in 2019.

Skoraj tri četrtine podjetij, ki proizvajajo blago in storitve v evro-območju, je močno odvisnih od vsaj enega naravnega ekosistema, piše v poročilu. V njem je navedeno, da je 75 % bančnih posojil odobrenih podjetjem, ki so odvisna od naravnih virov za svoje delovanje, ter da se skoraj 15 % industrijskih sredstev nahaja na poplavnih območjih.
 

Evropa je najbolj vroča celina na Zemlji

EEA opozarja, da se narava sooča z degradacijo, prekomerno izrabo in izgubo biotske raznovrstnosti, hkrati pa se pospešujejo podnebne spremembe. To predstavlja veliko grožnjo evropski konkurenčnosti, dolgoročni blaginji, varnosti in kakovosti življenja.

Evropa je najbolj vroča celina na planetu in se segreva 2-krat hitreje od svetovnega povprečja.

Višje temperature pa povzročajo veliko bolj nestanovitne vremenske vzorce ter povečanje števila gozdnih požarov in poplav. Leta 2024 so na primer poplave v španski Valenciji terjale 250 življenj, gozdni požari pa postajajo smrtonosni spremljevalci vsakega poletja.

 
 

Okoljska politika EU se odmika od zastavljenih ciljev

V zadnjem letu se je okoljska politika EU počasi začela odmikati od sprva zastavljenih ciljev.
Okoljske uredbe, kot je zakon proti krčenju gozdov, so preložene, medtem ko sta konkurenčnost in gospodarska rast postali prednostni nalogi.

Preberite še:

• EU znova preložila zakon proti krčenju gozdov
• Se EU oddaljuje od trajnosti?

 
Raziskava EEA je bila objavljana ravno v času, ko vlade EU razpravljajo o pravno zavezujočem cilju -90 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na ravni iz leta 1990. Države, kot sta Francija in Poljska, so zahtevale, da voditelji o tem cilju razpravljajo oktobra, saj menijo, da bo tempo prehoda vplival na njihova že tako krhka gospodarstva.

Da bi omilila vpliv, je Evropska komisija predlagala, da bi se približno 3 % zmanjšanja emisij lahko doseglo z nakupom mednarodnih ogljičnih kreditov, kar je v nasprotju z nasvetom znanstvenega svetovalnega odbora EU.

EU je septembra zamudila rok za predložitev cilja zmanjšanja emisij za leto 2035 Združenim narodom, pred letošnjo podnebno konferenco v Braziliji. Namesto tega je poslala obljubo, da bo predstavila cilj med 66,25 % in 72,5 %. To je spodbudilo aktiviste k opozorilom, da EU izgublja mednarodno vodilno vlogo pri podnebnih ukrepih.

Preberite še: Kitajska prevzema vodilno vlogo pri zelenem prehodu
 

Podnebne cilje EU ne ogroža le politika

V EEA opozarjajo, da cilje EU na področju podnebja ne ogroža le politika.

Naravni ponori ogljika v EU, kot so gozdovi in šotišča, so se v zadnjem desetletju zmanjšali za približno -30 %, kar pomeni, da ne absorbirajo več toliko ogljika kot nekoč.

Preberite še:  Evropski gozdovi absorbirajo vse manj CO2, kar ogroža podnebne cilje EU
 
Nezdravi ekosistemi prinašajo tudi izzive za varnost hrane in vode. Zaradi pomanjkanja vode je trenutno že prizadetih 34 % evropskega prebivalstva.

Pomanjkanje vode beležijo predvsem južnoevropske države, kot so Španija, Portugalska, Italija, pa tudi Romunija, Turčija in nekatere Balkanske države. Primanjkljaj vode se pojavlja tudi že v Belgiji, na Nizozemskem in celo na Danskem. To pa je tesno povezano z rabo vode v kmetijstvu.

Preberite še: EU je odobrila strategijo za vodno odpornost

Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• EUObserver
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal