Evropa pospešuje razvoj novih izstrelitvenih zmogljivosti

 

Evropski izziv: vrzel v izstrelitvenih zmogljivostih

Evropski vesoljski sektor si prizadeva zapolniti vse večjo vrzel v izstrelitvenih zmogljivosti v primerjavi z ZDA in Kitajsko.

Po obdobju razvojnih zamud, tehničnih zapletov ter umika ključnih nosilnih raket iz operativne uporabe se v severnem delu Evrope vzpostavljajo nova izstrelišča, osredotočena predvsem na manjše in bolj pogoste orbitalne misije.

Namen je zagotoviti kontinuiran in operativno zanesljiv dostop do Zemljine orbite ter spodbuditi nadaljnji razvoj dinamično rastočega trga malih satelitov, ki ima ključno vlogo pri opazovanju Zemlje, varnih komunikacijskih sistemih in meteoroloških storitvah.
 

 
Evropski upad orbitalnih izstrelitev je posledica več zaporednih težav:
 

• Nosilna raketa Ariane 5, ki je dolga leta predstavljala temelj evropskih težkih orbitalnih misij, je bila leta 2023 umaknjena iz uporabe.
• Lahka nosilna raketa Vega-C je po neuspešni izstrelitvi leta 2022 začasno prenehala z operacijami in še vedno čaka na polno vrnitev v operativno rabo.
• Leta 2022 se je zaključila tudi uporaba ruskih nosilnih raket Soyuz iz izstrelišča v Francoski Gvajani, kar je dodatno omejilo evropske izstrelitvene zmogljivosti.

Evropski izziv je postal očiten v času, ko ameriški in kitajski izstrelitveni ponudniki dosegajo tudi več kot 100 misij letno, Evropa pa je v zadnjih letih realizirala le nekaj izstrelitev letno. Takšno nesorazmerje evropskim operaterjem povzroča podaljšane čakalne roke, višje stroške izstrelitev ter povečano odvisnost od tujih ponudnikov izstrelitvenih storitev.
Zato evropske vlade in industrijski akterji poudarjajo, da je avtonomen, zanesljiv in dolgoročno vzdržen dostop do vesolja ključnega strateškega pomena.
 

Nova evropska izstrelišča vstopajo v operativno fazo

V odgovor na nastalo vrzel se po severni Evropi in na območju severnega Atlantika vzpostavljajo nova vesoljski centri, namenjeni manjšim in bolj pogostim misijam za komercialne in vladne potrebe.

Severne lokacije omogočajo dostop do polarnih in sončno-sinhronih orbit, ki so ključne za opazovanje Zemlje, podnebne raziskave in varne komunikacije. Prav tako ponujajo hitrejše integracijske cikle za majhne satelite, kar je postala ključna zahteva za komercialne operaterje in obrambna ministrstva.

Ključni projekti:
 

• Esrange je na severu Švedske po desetletjih suborbitalnih dejavnosti vzpostavil orbitalni izstrelitveni kompleks za podporo prihodnjim misijam.
• Andøya Spaceport je na Norveškem odprl svojo 1. orbitalno izstrelitveno ploščad, pri čemer so uvodni poleti načrtovani v sodelovanju z evropskimi zagonskimi podjetji.
• SaxaVord Spaceport je na Šetlandskih otokih pridobil licenco Združenega kraljestva in pripravlja ploščadi za lahke nosilne rakete.
• Sutherland Spaceport je na Škotskem pridobil dovoljenje za načrtovanje in cilja na izstrelitve mikro raket na metanski pogon.

Vzporedno z razvojem infrastrukture se več evropskih nosilnih raket približuje prvemu operativnemu poletu.
 

• Raketa Ariane 6 je leta 2024 uspešno izvedla prvo misijo in predstavlja temelj prihodnjih evropskih težkih izstrelitev.
• Vrnitev rakete Vega-C v operativno uporabo ostaja osrednji cilj, saj je namenjena izstrelitvam malih in srednje velikih satelitov.

Novi komercialni konkurenti razvijajo mikro izstrelitvene sisteme za namensko vstavljanje satelitov v orbito.
 

• Nemško podjetje Isar Aerospace pripravlja raketo Spectrum, medtem ko Rocket Factory Augsburg nadgrajuje večstopenjsko nosilno raketo RFA One.
• Špansko podjetje PLD Space je izvedlo suborbitalni test rakete Miura 1 in razvija njeno orbitalno različico Miura 5.
• Škotski Orbex razvija raketo Prime z nizkoogljičnim pogonskim konceptom.

Ti projekti obljubljajo prilagodljive urnike in namenske polete za manjše satelite, vendar se mnogi še nahajajo v fazi testiranja, regulativni postopki pa ostajajo zahtevni.
 

Konkurenca ZDA in Kitajske

Evropska potreba po hitrem razvoju izstrelitvenih zmogljivosti izhaja iz rastočega povpraševanja po širokopasovnih satelitskih konstelacijah, opazovalnih omrežjih in varnih komunikacijah za državno rabo, pri čemer glavna ovira ostajajo stroški.

Ameriški ponudniki, zlasti SpaceX, so z večkratno uporabo nosilnih raket in visoko frekvenco poletov občutno znižali operativne stroške, medtem ko kitajski državni sistem ohranja visoko operativno kadenco doma.

Za konkurenčnost bodo evropski sistemi morali zagotavljati zanesljive urnike, jasne cenovne modele in stabilna javna naročila. Hkrati se morajo spopasti z okoljskimi vprašanji, saj lokalne skupnosti opozarjajo na hrup, vpliv na naravo in emisije.

Če bodo novi vesoljski centri in prenovljene raketne zmogljivosti zagotovili stabilne in redne izstrelitve, bo Evropa naredila pomemben korak k neodvisnemu dostopu do vesolja, ki je eden ključnih strateških ciljev prihodnjega desetletja.

 
Viri:

• Factiva
• DevX
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju vesoljske industrije

Vesoljsko gospodarstvo v razcvetu

Vesoljski podatkovni centri naj bi spremenili svet umetne inteligence
 
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.