Evropa se spopada z visokimi cenami hrane

 

Visoke cene hrane pritiskajo na potrošnike po vsej Evropi

Cene hrane in brezalkoholnih pijač po Evropi so v zadnjih letih močno narasle in močno presegajo povprečne cenovne ravni drugih potrošniških dobrin in storitev.

Medtem ko se je inflacija hrane nekoliko umirila, so cene še vedno visoke. Od leta 2022 so cene hrane v EU strmo rasle in konec leta 2025 dosegle skoraj 50 % višje ravni kot leta 2015. Cene hrane so na vrhuncu leta 2023 narasle za skoraj 20 % na letni ravni.
Povprečna košarica potrošnika je približno 35 % dražja kot pred desetletjem.

Hrana in brezalkoholne pijače predstavljajo približno 13,4 % porabe gospodinjstev v EU, takoj za komunalnimi storitvami in stanovanjskimi potrebami (23,9 %).



Poseben pritisk občutijo gospodinjstva v jugovzhodni Evropi, kjer je kupna moč nižja kot v zahodnih državah.

V začetku leta 2025 so potrošniki v JV Evropi začeli množično bojkotirati trgovine, da bi izrazili nezadovoljstvo nad visokimi cenami osnovnih živil. Kot odziv na te proteste so vlade uvedle ukrepe za zajezitev cen, predvsem prek omejitve cen in trgovinskih marž.

Nekateri ključni ukrepi v jugovzhodni Evropi:
 

• Madžarska (marec 2025): Omejitev trgovinskih marž na največ 10 % na 30 osnovnih živil, vključno s piščančjim mesom, mlekom, oljem, jajci in sladkorjem.
   
• Bolgarija (marec 2025): Uvedba načrta za državne trgovine »Za ljudstvo« z omejenimi maržami, zlasti v ruralnih območjih.
   
• Srbija (avgust 2025): Maloprodajne in veleprodajne marže omejene na največ 20 %, komercialni popusti pa zmanjšani na približno 10 % za okoli 3.000 izdelkov.
   
• Romunija (september 2025): Podaljšanje omejitev marž na osnovna živila do marca 2026.
   
• Grčija (oktober 2025): Več kot 2.000 izdelkov v maloprodaji živil s povprečno 8 % popustom.
   
• Hrvaška (november 2025): na seznam 70 osnovnih izdelkov z omejenimi cenami dodanih 30 izdelkov.

Sedaj se pritisk širi tudi na Zahodno Evropo, kar kaže upočasnitev rasti prodaje v segmentu hrane in pijač ter slabša potrošniška samozavest. V Zahodni Evropi gospodinjstva v povprečju namenijo 11,5 % proračuna za hrano.
 

Avstrija in Nemčija sta napovedali ukrepe za stabilizacijo cen hrane

Avstrija je januarja 2026 napovedala znižanje DDV na osnovna živila iz 10?% na manj kot 5?%, ukrep pa naj bi začel veljati julija 2026.

Nemčija je januarja 2026 predstavila pobudo "Deutschland-Korb" (nemška košarica osnovnih živil), s katero želi stabilizirati cene osnovnih živil in podpreti lokalne proizvajalce. Pobuda poziva velike nemške trgovske verige, naj prostovoljno ponudijo izbor ključnih izdelkov po stabilnih cenah, s poudarkom na domačih proizvodih. Cene hrane v Nemčiji so bile decembra 2025 52 % nad ravnijo iz leta 2015, kar presega povprečje EU (49 %).
 

Prihodnji izzivi in napoved

Čeprav se pričakuje okrevanje potrošnje v letu 2026, bodo visoke cene hrane še naprej omejevale porabo. Države Zahodne Evrope bodo verjetno sledile ukrepom iz JV Evrope, Avstrije in Nemčije.

Izzivi pri izvajanju ukrepov:
 

• Nemški predlog je bil deležen kritik zaradi odvisnosti od prostovoljnega sodelovanja trgovcev.
• Omejitve marž včasih negativno vplivajo na trgovce: v Srbiji je družba Delhaize zaradi avgustovske omejitve marž zaprla 25 trgovin.
• Na Madžarskem je Evropska komisija odredila odpravo 10 % omejitve marž za tuje trgovce.

Različni pristopi in izidi po Evropi kažejo na kompleksnost regulacije cen v maloprodaji in poudarjajo izzive, s katerimi se bodo morali soočiti evropski politiki.

Viri:

• Factiva
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Fitch Solutions
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Poslovno okolje Nemčije

Avstrija znižuje DDV na izbrana živila
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.