Farmacevti si po dogovorih v ZDA prizadevajo za višje cene zdravil v Evropi

 

Pritisk na cene zdravil se iz ZDA seli v Evropo

Globalna farmacevtska podjetja se bodo v letu 2026 prizadevala za doseganje višjih cen zdravil na recept v Evropi. To sledi lanskim dogovorom z administracijo predsednika Donalda Trumpa, v okviru katerih so podjetja pristala na znižanje cen zdravil v ZDA.

Zaostrena pogajanja z evropskimi vladami bi lahko privedla do zamud pri lansiranju novih zdravil na evropske trge, kar bi lahko omejilo dostop bolnikov do najnovejših terapij. Na to opozarjajo vlagatelji v farmacevtski sektor, lobisti in vodilni v industriji.
 

Cene zdravil ključna tema na konferenci J.P. Morgan Healthcare

Napetosti glede cen zdravil v Evropi bodo ena osrednjih tem konference J.P. Morgan Healthcare v San Franciscu, ki se je začela 12. januarja 2026. Gre za najpomembnejši letni dogodek v panogi, ki združuje vodilne farmacevtske direktorje in vlagatelje z vsega sveta.

Trump je dogovore o znižanju cen izpostavljal na več dogodkih v Beli hiši med septembrom in decembrom 2025. Podjetja, kot so Pfizer, Eli Lilly in AstraZeneca, so se zavezala, da bodo cene novih zdravil v ZDA bolj uskladila s cenami v drugih razvitih državah.

Trump je ob tem vztrajal, da bodo druge bogate države za zdravila plačevale več, da bi podjetja lahko znižala cene v ZDA.
 

Dogovor ZDA–Združeno kraljestvo

ZDA in Združeno kraljestvo sta sklenili poseben dogovor, po katerem bo Združeno kraljestvo v zameno za carinske olajšave zvišalo neto cene, ki jih plačuje za nova ameriška zdravila, za 25 %. Ta sporazum je po mnenju farmacevtske industrije znak, da bi se lahko tudi druge evropske države znašle pod pritiskom, da spremenijo svoje cenovne politike.
 

Evropska cenovna dilema

Sebastian Guth, operativni direktor Bayerjeve farmacevtske enote in član upravnega odbora ameriškega lobija PhRMA, meni, da so evropski politični voditelji odprti za razmislek o spremembah cenovnih politik, zlasti če bi to omogočilo hitrejši dostop do novih zdravil.

Prebivalci ZDA imajo dostop do približno 80 % inovativnih zdravil, ki so bila odobrena v zadnjem desetletju, medtem ko je ta delež v Evropi manjši od 50 %, kar kaže na izrazit in sistemski razmak pri uvajanju novosti.

Eden od ključnih razlogov za to je način oblikovanja cen v Evropi, kjer se države z nacionalnimi zdravstvenimi sistemi s farmacevtskimi podjetji kolektivno pogajajo o cenah. Zaradi tega v povprečju plačujejo okoli tretjino manj kot ZDA, pogosto pa tudi zavlačujejo z odločitvami o nakupu, da bi si zagotovile ugodnejše pogoje.

Nekateri analitiki ocenjujejo, da se politični pritisk na evropske vlade ne bo takoj odrazil v višjih cenah zdravil, saj Evrope ni mogoče čez noč prisiliti k večji porabi, vendar nedavni dogovori farmacevtskim podjetjem vseeno dajejo večjo pogajalsko moč.

Več velikih farmacevtskih družb, med njimi AstraZeneca, Novartis in Sanofi, je že lani opozorilo, da Evropa tvega izgubo dostopa do novih zdravil, če ne bo spremenila načinov vrednotenja in financiranja inovacij v zdravstvu.
 

Popusti v ZDA v zameno za zaščito pred carinami

14 velikih farmacevtskih podjetij je lani sklenilo dogovore s Trumpovo administracijo, s katerimi so znižala cene določenih zdravil za program Medicaid in za samoplačnike. Hkrati so se zavezala, da bodo začetne cene novih zdravil v ZDA vezane na cene v drugih razvitih državah.

V zameno so podjetja dobila zagotovilo, da 3 leta ne bodo obremenjena z visokimi carinami na farmacevtske izdelke.
 

Cene novih zdravil ostajajo visoke

Po sklenitvi dogovorov so se cene delnic večine farmacevtskih podjetij zvišale, saj so vlagatelji presodili, da bodo cenovni popusti vplivali le na manjši del portfeljev zdravil, obenem pa so kot pomembno razbremenitev ocenili umik grožnje z novimi carinami.

Kljub vztrajnemu političnemu pritisku se izhodiščne cene novih zdravil v ZDA ne znižujejo, nekateri izdelki pa na trg celo prihajajo po precej višjih cenah, kot so jih pričakovali analitiki.
 

Evropa tvega slabši dostop do inovativnih zdravil

Po ocenah analitikov bi se farmacevtska podjetja lahko odločila, da nova zdravila najprej uvedejo na ameriškem trgu, medtem ko bi njihovo prodajo v Evropi zamaknila ali celo opustila za več let.

Hkrati poznavalci opozarjajo, da evropske vlade zaradi zaostrenih političnih odnosov in nedavnih potez ameriške administracije niso naklonjene večjim popuščanjem ZDA, kar dodatno zmanjšuje možnosti za hitre dogovore.




Viri:

• Factva
• Reuters
• iStock

 

Preberite še :

Globalni trendi na področju farmacije

Poslovno okolje ZDA
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.