Izkušnje slovenskih podjetij v Srbiji – Razumevanje trga in promocija zahodne poslovne kulture

Slovenska podjetja preusmerjajo tako našo kot zahodno mentaliteto, je med nagovorom gospodarstvenikom na delovnem srečanju, ki ga je organiziral Slovenski poslovni klub v Beogradu, dejal minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Tomislav Momirović.

Poudaril je, da slovenski delodajalci še kako razumejo srbski trg ter se posledično na njem odlično znajdejo. Omenil je, da je kakršnokoli dolgoročno partnerstvo več kot dobrodošlo ter da se v omenjenih primerih sodelujoče podjetje obravnava kot da bi bilo domače. Na vprašanje Ekapije, na katerem področju opaža največje možnosti sodelovanja z ministrstvom, ki ga vodi, je povedal, da je to predvsem sodelovanje preko različnih javnih naročil in razpisov.

Osrednje točke pogovora s predstavniki številnih podjetij iz Slovenije so bile predvsem tekoče in prihodnje naložbe v infrastrukturo.

Z oceno, da se trenutno v državi v infrastrukturne projekte veliko vlaga, se je strinjal tudi slovenski veleposlanik Damjan Bergant, ki je poudaril, da je med epidemijo prav infrastruktura doživela “pravi preporod”.

»Gradnja infrastrukturnih in gradbenih projektov se tudi med epidemijo ni ustavila, prav infrastruktura pa predstavlja venski sistem gospodarstva, ki temelji na zaposlovanju delovne sile in industrializaciji,« je med pogovorom z gospodarstveniki omenil Bergant. Med nagovorom je izrazil zadovoljstvo, da se v Srbiji vlaga v podjetja, ki izdelujejo izvozne produkte, prav slovenska podjetja pa so tista, ki lahko tem gospodarstvenikom prenašajo lastne dragocene poslovne izkušnje ter evropsko poslovno kulturo.

»Slovenska podjetja izvozijo skorajda 85 odstotkov vse proizvodnje. Podjetja s slovenskim premoženjem v Srbiji, pripomorejo k razvoju oziroma konkurenčnosti izvoza. Srbija poseduje izjemno kvalitetno bazo mladih inženirjev, ki lahko z lastnim znanjem uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. V prihodnjem obdobju pričakujemo še toliko večje sodelovanje tujih podjetij v tako imenovanih start up ekosistemih.  Delovna ura srbskih inženirjev je vsekakor cenejša od ure inženirjev, ki prihajajo z zahoda, kar v tem procesu predstavlja določeno prednost. Verjamem, da lahko država postane nekakšen razvojni center svetovnih podjetij,« je dodal Bergant in poudaril, da v prihodnjem obdobju pričakuje velika vlaganja v digitalizacijo, ter podjetja, ki se ukvarjajo s kreativno ekonomijo.

Različne izkušnje s partnerji z zahoda in juga

Glede številnih projektov, ki se odvijajo, je Tomislav Momirović poudaril, da je vse tisto, kar se trenutno gradi, zgolj rezultat gospodarskih odločitev, sprejetih leta 2014.

»Tisto, kar nas je pripeljalo v položaj, v katerem realiziramo naložbe, je bila leta 2014 sprejeta trdna odločitev, da se opremo tako denarne kot fiskalne stabilnosti, da prenehamo z vlaganji v propadla državna podjetja ter naložbe raje preusmerimo v uspešna. Po sprejetju konsolidacije je bilo potrebno počakati eno do dve leti, da se je posledično odprlo novo področje investicij.

Če govorimo o finančnem vidiku naložb, moram poudariti, da najpomembnejši partnerji prihajajo iz Evropske unije, ki predstavlja zanesljive sodelavce, se pa kljub temu sodelovanje z njimi sooča z določenimi težavami, predvsem kar se tiče birokratskih postopkov.

Naša uprava ni zmožna izpolniti vseh dinamičnih aspektov institucij. In ko se vstopa v določen projekt ter se pojavijo težave, vso odgovornost preusmeri na nas, mi pa na njih, kar se velikokrat slabo konča. Bistveno je, da vsi vemo, da je čas denar, ter se strinjamo s tem, da je treba določene postopke pospešiti, je povedal, poudarjajoč, da je kljub omenjenim težavam sodelovanje z evropskimi partnerji več kot vzorno.
Po drugi strani pa je Srbija v zadnjem času, poleg sodelovanja s partnerji z zahoda, vzpostavila dobro sodelovanje s kitajskimi ustanovami in gospodarstveniki, kar sicer v določenih primerih povzroča neodobravanje določenih političnih dejavnikov, vsekakor pa prinaša neko novo dimenzijo v realizaciji projektov.

S kitajskimi podjetji, ki obenem zagotavljajo  financiranje, podpisujemo direkten bilateralni sporazum, kar pa partnerjem z zahoda ni všeč. Kitajci so več kot ugodni za sodelovanje, saj se da od njih dobiti velika finančna sredstva in to naenkrat. Tisto, kar je zelo pomembno, tako za nas kot naša podjetja, pa je dejstvo, da kljub temu, da je sprejet pogoj, da lahko v posameznih projektih angažirajo 51 odstotkov kitajskih podjetij, se jim finančno ne splača, da bi v državo pripeljali lastne delavce, tako da v projektih sodeluje največ dvajset do petindvajset njihovih izvajalcev, mi pa izvajamo nadzor. Tako nam je uspelo razviti širok izbor projektov – avtoceste Beograd-Čačak, Novi Sad-Subotica, Beograd-Zrenjanin, železniško progo Novi Sad-Subotica,« je poudaril minister.

»Naložbena strategija partnerjev v realizaciji infrastrukturnih projektov je s prihodom ameriškega podjetja Bechtel, ki sodeluje pri gradnji Moravskega koridorja skupaj s podjetjem Enka, še razširjena.

Z Bechtelom do zdaj še nismo sodelovali, imajo pa le-ti z deli v Romuniji in Turčiji veliko izkušenj. Delamo z enim od ameriških podjetij, ki ima seveda popolnoma drugačne načine poslovanja, kot jih imajo kitajska. Naj omenim samo enega od primerov: z njimi imamo več kot 1500 obvezujočih pravnih aktov, del zaposlenih se ukvarja izključno z odgovarjanjem na njihova vprašanja in pritožbe. Pri vprašanjih standardov in razlastitev so izjemno zahtevni.

In če zdaj sublimiramo vse razlike, ki izhajajo iz sodelovanja z gospodarskimi partnerji iz različnih držav, vam lahko slednje slikovito opišem v primeru gradnje avtoceste: Če na primer s kitajskimi podjetji naletite na posestvo ali hišo, se enostavno naredi ovinek ter s tem izogne področju razlastitve. Z evropskimi in ameriškimi partnerji kaj takega ni možno, zato se projekt ustavi, vse dokler se ne rešijo lastniško-pravna razmerja,« je še povedal minister.

V naslednjih mesecih dela na čistilnih napravah

Omenil je tudi, da se dela na progi od Niša do Bolgarije tudi letos ne bodo začela, obenem pa se prestavijo tudi tista na avtocesti Niš-Priština. Glede naložb v železniško infrastrukturo je dejal, da je sicer kar nekaj interesa za gradnjo proge Beograd-Zagreb, a žal ni bilo sodelovanja nasprotne strani. Popolnoma drugače je sodelovanje z Madžarsko, kar potrjujejo dela na progi Beograd-Budimpešta.

»Eden od najpomembnejših projektov je sanacija čistilnih naprav. V naslednjih petih do sedmih letih bomo s podporo kitajskih partnerjev rešili tudi to težavo. Govorimo o čistilnih napravah ter kanalizacijski infrastrukturi. V naslednjih mesecih začenjamo z deli v kar petnajstih do dvajsetih lokalnih skupnostih,« je še posebej poudaril.

Gospodarstveniki, ki so sodelovali na sestanku v organizaciji Slovenskega poslovnega kluba, so bili z razgovorom z gospodarskim ministrom in slovenskim veleposlanikom več kot zadovoljni.  Poudarili so, da so takšna srečanja še kako pomembna za izmenjave poslovnih izkušenj, kot tudi opredelitve smeri gospodarskega razvoja v prihodnje.   

Vir: Ekapija

Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs