Izzivi na področju trga delovne sile - čas za spremembe!

13. februar 2020

V sredo, 5. februarja 2020, smo v hotelu Sheraton pripravili poslovni zajtrk na temo Izzivi trga dela in smernice za delodajalce. Temo nam je približala Profil Grupa podjetje, ki se z iskanjem kadrov in »head huntingom« ukvarja že 30 let. Sedež podjetja je v Ljubljani, imajo pa svoja predstavništva v devetih državah Jugovzhodne Evrope, tudi na Hrvaškem in V Srbiji.

Na začetku je navzoče pozdravil veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu Nj. Eks. Vojislav Šuc in pozdravil člane ter čestital klubu za uspešno delo, saj je pred poslovnim zajtrkom potekala skupščina članov. Veleposlanik se je dotaknil teme Izziva trga delovne sile na evropski ravni in  dejal, da je izziv prerasel meje  Slovenije, opozoril je na pomen ustreznih ukrepov za zagotovitev stabilnosti na trgu dela in primernega naslavljanja vprašanja migracij znotraj EU, posebej, ko gre za mlade izobražene ljudi.

Primož Klemen, ustanovitelj Profil Grupe, je v predstavitvi podjetja dejal, da so se mu na začetku njegove samostojne podjetniške poti ljudje smejali, saj  je večina smatrala, da je dovolj delavcev in premalo delovnih mest. Danes se je izkazalo, da je bila njegova odločitev vizionarska.

Mirjana Pajas, direktorica Profil Grupe na Hrvaškem, je dejala, da se Hrvaška zadnjih nekaj let sooča s stalnim upadom prebivalstva. Projekcije kažejo, da bo v naslednjih petdesetih letih na Hrvaškem 800.000 prebivalcev manj in tako leta 2070 samo še 1.887 mio delovno sposobnih, kar bo takrat znašalo 56 % vseh prebivalcev.

Hrvaška se sooča z begom možganov. Leta 2009 je iz Hrvaške odšlo 10.000 delovno sposobnih mladih, številka je vsako leto naraščala ter dosegla vrhunec leta 2017, ko je iz Hrvaške migriralo cca. 48.000 delovno sposobnih prebivalcev, največ v Nemčijo. Številka uvršča Hrvaško na 4. mesto po begu možganov za Haitijem, Venezuelo in Bosno in Hercegovino.

V primeru pomanjkanja delovne sile, bo torej potrebno poseči po določenih rešitvah in sicer tako kot je to že ugotavljal UMAR za Slovenijo (povzetek njihove analize), bo potrebno aktivirati del neaktivnega prebivalstva. Na Hrvaškem je namreč veliko število delovno sposobnega a neaktivnega prebivalstva, ki jih najdemo med branitelji domovinske vojne in pa vseh tistih, ki živijo od dohodka od turizma. Dodatno se bo seveda potrebno soočiti z uvozom delovne sile in pa pospešiti avtomatizacijo delovnih procesov.

Pajasova je dejala, da so na trgu delovne sile trenutno tri generacije ljudi in sicer babyboomerji, generacija X in milenijci in da bodo delodajalci v prihodnje soočeni tudi z izzivom motiviranosti, produktivnosti in osredotočenosti zaposlenih na delovni proces. Na trgu dela so že milenijci, ki po anketi na vzorcu 1200 izprašanih, nimajo delovnih navad, so neproduktivni in obremenjeni s samopodobo.

V procesu dela se kažejo tudi negativni aspekti mobilnih telefonov. Posledice nenehne prisotnosti mobilnih telefonov se že kažejo v raztresenosti in odvisnosti ljudi, po nekaterih podatkih 20 % lastnikov mobilnih telefonov nanj pogleda vsakih 20 min, 25 % pa vsako uro. Svet je digitaliziran, večina urbanega prebivalstva sveta pa ima v lasti mobilni telefon. Po raziskavi, ki jo je naredila platforma Hootsuit, je na Hrvaškem, ki ima 4.12 mio prebivalcev, 5.19 mio naročnin za mobilni telefon.

Pogosta uporaba telefonov povzroča stres, probleme s spanjem, simptome depresije, tudi slabe odnose s sodelavci, prijatelji, družino in partnerji. Obstaja že nova bolezen, ki se imenuje nomofobia in gre za panično reakcijo, če lastnik izgubi telefon ali pa mu zmanjka signala.

Pajasova je dejala tudi, da se na trgu dela pojavljajo nove oblike delovnih mest, povezane z digitalizacijo: ena je »chetanje« oziroma smsanje v call centrih, kjer ni potrebe po govornem stiku s klicočimi. Potem so tudi ponudbe za delo, ki ga lahko opravljamo od doma in delo, ki ga lahko opravljamo kjerkoli na svetu – gre za digitalne nomade, ki  delajo na različnih koncih sveta, potujejo, za njih že obstajajo agencije, ki jim urejajo potovanja in namestitve v najbolj priljubljenih destinacijah.

Uvoz delovne sile prav tako prinaša izzive in sicer v soočenju z različnimi kulturami, navadami in običaji. Pajasova je navedla primer Katarja, kjer živi 2,6 mio prebivalcev, od tega samo 200.000 domačinov, vse drugo so priseljenci, 30 različnih nacionalnosti, uvožena delovna sila, ki je v 20 letih zgradila Katar, kakršnega poznamo danes – pred tem je bila tam puščava. Mirjana Pajas je v Katarju živela pet let, kjer je delala na področju iskanja človeških virov (HR) in tako dobro spoznala ljudi različnih nacionalnosti, njihovo kulturo in s tem povezane delovne navade.

Zoran Lazukić, partner in direktor Profil grupe iz Beograda, je zbranim predstavil par dejstev, s katerimi se sooča srbski trg delovne sile in dodal, da se že dogaja  uvoz delovne sile iz tretjih držav, in da so zaposlili tudi nekaj posameznikov iz azilnega doma. Veliko pomanjkanje delovne sile v kovinarskem sektorju bi lahko rešili z migracijo delovne sile iz ene države bivše Jugoslavije v drugo - Uljanik – Kladovo, Aluminij Mostar – Talum Kidričevo, za kar bi bilo potrebno sprejeti meddržavne sporazume in regulirati meddržavne migracije ter delovne prehode. Potrebno bi bilo zaščititi domače proizvode, limitirati odhod domačega prebivalstva in beg možganov.

Na dogodku je bilo nanizanih veliko izzivov, ki čakajo delodajalce, kar nekaj članov v našem klubu je, ki se z njimi že spopadajo. Strah pred pomanjkanjem naročil in zmanjšanim obsegom dela je tisti, ki  delodajalce hromi, da bi se sproščeno lotili zaposlovanja tuje delovne sile.  
In tukaj bi lahko pomagali politiki in zakonodajalci, presegli osebne politične cilje ter potegnili vzvode in mobilizirati tisto delovno sposobno prebivalstvo, ki ne dela, ker mu zaradi zakonodaje ni treba.

Pripravila:
Vesna Vukšinič Zmaić
SLO CRO Poslovni klub
E: poslovniklub@slo-cro-klub.hr

Foto: Alenka Peterlin