Kaj prinaša Zakon o industrijskem pospeševanju (IAA)

 

Zakon o industrijskem pospeševanju (IAA)

Evropska komisija je 4. marca 2026 uradno objavila predlog Zakona o industrijskem pospeševanju (IAA), osnutek uredbe o krepitvi industrijskih zmogljivosti v strateških sektorjih, pospešitvi razogljičenja in zmanjšanju kritičnih odvisnosti po vsej EU.

Predlog vključuje tudi ukrepe na strani povpraševanja in reforme izdajanja dovoljenj, namenjene podpori industrijske uvedbe v EU.

Predlog bo relevanten za širok krog podjetij, ki delujejo v EU, in odraža nenehno osredotočenost EU na krepitev industrijskih zmogljivosti, odpornosti in razogljičenja, z ukrepi na strani povpraševanja, naložbenimi pogoji in reformo izdajanja dovoljenj.

Če bo IAA sprejet v sedanji obliki, bo uvedel pomembno novo plast omejitev in obveznosti, ki bodo vplivale na tuje naložbe, skupna vlaganja, javna naročila, sheme subvencij in dobavne verige v več ključnih panogah.

Predlog bo obravnavan po rednem zakonodajnem postopku in pričakuje se, da bo sprožil obsežno razpravo, vključno s področjem uporabe, sorazmernostjo in združljivostjo z mednarodnimi trgovinskimi pravili, zlasti z obveznostmi STO in dvostranskimi naložbenimi pogodbami.
 

EU z aktom IAA zaostruje pravila za tuje investicije

Najnovejši osnutek IAA opisuje politike, ki bodo oblikovale način, kako bo EU v bližnji prihodnosti privabljala neposredne tuje naložbe.

Predlagani ukrepi odražajo širši premik v globalnem gospodarstvu, kjer države vse pogosteje posegajo po zaščitnih industrijskih politikah.
Za EU bo ključno vprašanje, kako učinkovito zaščititi svoje strateške interese, ne da bi pri tem ogrozila trgovinske odnose ali dodatno povečala stroške za gospodarstvo.

Uspešnost akta bo zato v veliki meri odvisna od njegove konkretne implementacije, ter sposobnosti usklajevanja industrijskih ciljev z mednarodnimi obveznostmi.

 
 

Strožji nadzor in pogoji za tuje vlagatelje

IAA predvideva zaostren nadzor nad tujimi naložbami, zlasti v strateških sektorjih, kot so baterije, obnovljivi viri energije, vodik in jedrska energija.

Po predlogu bi EU lahko pregledala vse tuje projekte v vrednosti nad 100 mio EUR, če investitor prihaja iz države, ki nadzoruje vsaj 40 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti v določenem sektorju.

V takšnih primerih bi morali tuji vlagatelji izpolnjevati dodatne pogoje, med drugim omejitve glede lastništva, večjo vključenost evropske delovne sile, ter zagotavljanje dostopa do intelektualne lastnine.

EU s tem pristopom dohiteva druga velika gospodarstva, zlasti Kitajsko in ZDA, ki že dalj časa sistematično ščitijo svoje strateške sektorje in spodbujajo domačo proizvodnjo.
 

Odziv na globalne trgovinske pritiske

EU o zaostritvi svoje industrijske in trgovinske politike razmišlja kot odgovor na vse pogostejše tovrstne prakse Kitajske, zlasti na področju dostopa do trgov, pogojev za tuje investicije in prenosa tehnologij. Kitajska že dlje časa omejuje odprtost svojega trga javnih naročil, hkrati pa od tujih podjetij pogosto zahteva vzpostavljanje skupnih podjetij in deljenje intelektualne lastnine.

Leta 2024 je bila Kitajska 3. največja vlagateljica v Evropi, z več kot 10 mlrd EUR neposrednih naložb. Hkrati želi EU z IAA nasloviti tudi presežno ponudbo kitajskih izdelkov na evropskem trgu, ki se je dodatno okrepila zaradi ameriških carinskih ukrepov.
 

Spodbujanje lokalne proizvodnje in pravilo »Made in Europe«

Ključni cilj IAA je zaščita evropske industrije, zlasti na področju zelenih tehnologij, kjer je v zadnjih letih prevlado prevzela Kitajska.

Akt uvaja zahteve po lokalni proizvodnji za izdelke, ki sodelujejo v javnih naročilih ali prejemajo javne subvencije. Ti ukrepi ciljajo na ključne industrijske segmente, kot so baterije, obnovljivi viri energije, vodikove tehnologije in jedrska energija, pri čemer se bo njihova strogost prilagajala glede na konkurenčni položaj EU v posameznem sektorju.

IAA uvaja pravilo »Made in Europe«, ki naj bi usmerjalo javna naročila k evropskim podjetjem ter spodbujalo lokalno proizvodnjo z nizkimi emisijami. Vendar ostaja odprto vprašanje, kako natančno opredeliti lokalno proizvodnjo in ali bodo tradicionalni partnerji, kot so ZDA ali Združeno kraljestvo, deležni posebnega statusa.

Dodatno razpravo sproža tudi predlagana okrepljena vloga Evropske komisije, ki bi lahko odločala o velikih investicijskih projektih, vrednih več kot 1 mlrd EUR. Takšna centralizacija pristojnosti bi lahko naletela na odpor nekaterih držav članic.
Predlog pravi, da lahko Komisija odloči o izvedljivosti projekta, če njegova vrednost presega 1 mlrd EUR. Obstajajo pretekli projekti neposrednih tujih naložb, ki bi bili verjetno pregledani v skladu s takšno politiko, kot je na primer tovarna kitajskega proizvajalca baterij CATL na Madžarskem, vredna 7,3 mlrd EUR, ali tovarna električnih baterij AESC (hčerinska družba kitajske multinacionalke Envision Group) v Douii v Franciji, vredna 1,3 mlrd EUR.
 

Kitajska kot ključni konkurenčni izziv

Pomemben dejavnik pri oblikovanju IAA je vse izrazitejša konkurenčna prednost Kitajske, zlasti na področju zelenih tehnologij.

Evropski odločevalci opozarjajo, da bi brez ustreznih ukrepov proizvodnja čistih tehnologij lahko v veliki meri prešla pod kitajski nadzor.
Kitajska je v zadnjih letih močno razširila svoje zmogljivosti na področju obnovljivih virov energije. Leta 2024 je obseg gradnje novih vetrnih in sončnih projektov presegel skupni obseg preostalega sveta, kar dodatno otežuje konkurenčni položaj EU in uresničevanje evropskih industrijskih ambicij.

Po podatkih Eurostata se je uvoz iz Kitajske v EU leta 2025 zvišal za 6,3 %, medtem ko je izvoz EU na kitajski trg upadel za -6,5 % na letni ravni. Trgovinski primanjkljaj se je tako povečal iz 304,5 mlrd EUR leta 2024 na 359,3 mlrd EUR leta 2025.

Posebej občutljivo je področje električnih vozil, kjer evropski proizvajalci opozarjajo na cenovno agresivnost kitajskih podjetij. Ta naj bi bila po njihovih navedbah omogočena z obsežnimi subvencijami in drugimi netržnimi mehanizmi, zaradi česar je EU že sprožila postopke za ugotavljanje morebitnih kršitev pravil o državnih pomočeh.

Preden predlog IAA postane zakon, ga morata odobriti Svet in Evropski parlament. Nato morajo države članice sprejeto uredbo izvajati, da zagotovijo skladnost svoje zakonodaje. Z razvojem zakonodajnega postopka bi morala podjetja pozorno spremljati, kako države članice izvajajo IAA, oceniti svojo izpostavljenost novim zahtevam in se pripraviti na industrijsko politično krajino znotraj EU.
 
Viri:

• Factiva
• MarketLine
• Mondaq Business Briefing
• Foto: iStock

 
Preberite še:

Globalni trendi na področju panoge Stroji in naprave

EU krepi nadzor nad kitajskimi naložbami v strateške sektorje

Poslovno okolje Belgije

 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.