Kaj razkriva osnutek sporazuma EU o čisti industriji?

Evropska proizvodnja se spopada s šibkim povpraševanjem, cenejšimi kitajskimi konkurenti in morebitnim novimi carinami Donalda Trumpa na uvoz jekla in aluminija.

Eden od večjih izzivov, s katerimi se sooča EU, je povečati svojo konkurenčnost, da bi dosegla večjo gospodarsko varnost in strateško avtonomijo.

Evropska komisija je zato pripravila osnutek sporazuma o čisti industriji, katerega namen je pomagati pri oživitvi oslabelih domačih industrij v Evropi. Uradno ga bo predstavila v sredo, 26. februarja 2025.

Predlog vsebuje širok nabor ukrepov, prednostni cilj pa je pocenitev energije, ne da bi pri tem zanemarili boj proti podnebni krizi in cilj razogljičenja. Visoke cene energije namreč postavljajo evropska podjetja v slabši položaj na svetovnih trgih.


 

Glavni elementi osnutka evropskega sporazuma o čisti industriji

Cene energije

Evropski industrijski proizvajalci se soočajo z do 3-krat višjimi cenami energije kot njihovi konkurenti v ZDA.

• Osnutek dokumenta EU opisuje načrte za shemo Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi se začela izvajati do konca marca. Shema naj bi zagotovila jamstva za manjša podjetja, da si bodo lahko s pogodbami o nakupu električne energije zagotovila dobavo obnovljive električne energije po predvidljivih cenah.
• EIB bi ponudila tudi podporo proizvajalcem komponent električnega omrežja za nadgradnjo starajočih se evropskih energetskih omrežij.
• Glede na zakonodajni predlog EU bi energetsko intenzivne industrije v Q4 2025 po hitrem postopku dobile dovoljenja za naložbe v čiste industrijske projekte.
• Da bi industriji, zlasti energetsko intenzivni, ki vlaga v razogljičenje, zagotovili kratkoročno olajšanje, EU poziva države članice, naj znižajo davke na električno energijo na minimalne zakonske vrednosti. V primeru DDV to pomeni njegovo znižanje na 5 % ali odpravo dajatev na račune za elektriko, ki financirajo politike, ki niso povezane z energijo. Evropska komisija tudi obljublja, da bo predstavila uskladitev metodologij, ki jih uporabljajo različne države za tarife za dostop do omrežja.
• Komisija namerava tudi omiliti obstoječe cilje EU glede polnjenja skladišč plina, ki jih je EU nameravala podaljšati po letu 2025. To je odgovor na pomisleke Nemčije in drugih držav, ki pravijo, da fiksni roki za polnjenje skladišč tvegajo dvig cen plina.

 

Državna pomoč, javna nabava

Podjetja bi lahko v okviru načrtovanih ukrepov EU, lažje pridobila državne pomoči in druge finančne spodbude za projekte zmanjševanja emisij ogljika.

• Vladam EU bi bilo dovoljeno zagotoviti davčne olajšave za čiste industrijske naložbe z ukrepi, kot je pospešena amortizacija. To bi omogočilo podjetjem, da prej odpišejo večji del stroškov za sredstva.
• Sprejeta naj bi bila tudi poenostavljena pravila EU o državni pomoči, ki naj bi bila objavljena do julija 2025.
• EU bo tudi pomagala državam pri uporabi nacionalne državne pomoči za boj proti visokim skokom cen energije, kar bi lahko vključevalo uporabo subvencij za zaščito potrošnikov pred visokimi cenami plina. Kljub hitri širitvi obnovljivih virov energije v EU, plin običajno določa ceno energije za številne potrošnike v EU.
• Pravila EU o javnem naročanju bodo leta 2026 prenovljena in bodo dodatno vključevala merila Buy-Europe za povečanje povpraševanja po lokalno izdelanih izdelkih.

 

Mednarodna trgovina in stroški CO₂

• Osnutek dogovora o čisti industriji pravi, da bo EU še naprej uvajala proti-dampinške ali proti-subvencijske dajatve, saj so evropske industrije ogrožene zaradi poceni uvoza električnih avtomobilov in drugih čistih tehnologij, zlasti iz Kitajske.
• Prenovljena bo tudi načrtovana mejna dajatev na ogljik. EU namerava poenostaviti pravila, da bi zmanjšala upravno breme, ki ga nalaga industriji. Potencialno bi znižala svojo mejno dajatev na ogljik na samo 20 % podjetij, zajetih v shemi, ker so odgovorna za skoraj vse zadevne emisije.
• Evropska komisija bo predlagala shemo financiranja industrijskih projektov zmanjševanja CO₂ z uporabo prihodkov s trga ogljika v EU.

Viri:

• Factiva
• Reuters
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

  

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Najnižje cene električne energije v Evropi ima Madžarska, najvišje pa Nemčija



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.