Konferenca o dodani vrednosti odprla razpravo o znanju, inovacijah in globalnem dosegu slovenskega gospodarstva

Javna agencija SPIRIT Slovenija je danes v Planici organizirala konferenco z naslovom Alpska disciplina: dodana vrednost z globalnim dosegom. Dogodek je izpostavil, kako lahko Slovenija svoje znanje, podjetnost, športno tradicijo in razvojne potenciale še odločneje pretvarja v izdelke, storitve in poslovne modele z višjo dodano vrednostjo. V ospredju je bil pomen ustvarjanja prebojnih zgodb v okolju, kjer se prepletajo vrhunski rezultati, tehnološki razvoj, podjetniška pobuda in mednarodna usmerjenost.
 


V Planici je danes udeležence nagovorila mag. Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija, ki je poudarila, da Slovenija svojo konkurenčnost gradi na znanju, osredotočenosti in kakovosti. Ob tem je izpostavila, da »prepoznavnost sama po sebi ne zadostuje. Odpre vrata, ne ustvari pa posla,« ter dodala, da uspeh ustvarjajo podjetja z razvojem, vlaganji, ekipami in pogumom za vstop na nove trge. »Planica nas uči, da so vrhunski rezultati plod discipline, znanja in poguma. Enako velja za slovensko gospodarstvo: strateško usmerjena podjetja z inovacijami in visoko dodano vrednostjo dosegajo globalni uspeh,« je zaključila.
 


Osrednji del konference so zaznamovale tri okrogle mize, ki so vsaka iz svojega zornega kota osvetlile vprašanje, kako nastaja dodana vrednost in kako jo lahko Slovenija učinkoviteje pretvarja v dolgoročno konkurenčnost.



Na prvi okrogli mizi, Kako nastaja dodana vrednost v športu, sta sodelovala Peter Prevc, eden najuspešnejših smučarskih skakalcev in predsednik OK Planica, ter Luka Steiner, predsednik Smučarske zveze Slovenije. Poudarila sta, da so športni uspehi rezultat dolgoročnega dela, vlaganj in podpore celotnemu športnemu okolju – od lokalnih klubov do vrhunske infrastrukture. »Če želimo takšne rezultate, moramo znati ceniti in podpirati okolje, iz katerega športniki prihajajo,« je poudaril Peter Prevc. Ob tem sta izpostavila pomen nadaljnjega razvoja, vlaganja v šport in javno-zasebnih partnerstev in dejstva, da športni dogodki takšnega formata pomembno krepijo tudi mednarodno prepoznavnost Slovenije. »Še bolj kot sledilci športnih rezultatov moramo biti podporniki športa,« je sklenil Luka Steiner in donos športa za gospodarstvo ocenil kot eno ključnih primerjalnih prednosti Slovenije, kar je Prevc ponazoril z lastnimi besedami: »Slovensko gospodarstvo morda ni največje, vendar smo v nišnih produktih sposobni narediti to, kar pol sveta reče, da se ne da.«



Druga okrogla miza, S proge na trge, je bila namenjena konkretnim podjetniškim zgodbam, ki izhajajo iz športnega okolja ali z njim tesno sodelujejo. V razpravi so sodelovali Sara Stepanjan, direktorica in lastnica podjetja TOPER d.o.o., Jani Goltes, direktor podjetja Goltes d.o.o., Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, ter Nino Žičkar, direktor MINT Sports. Govorci so poudarili, da dodana vrednost nastaja tam, kjer se prepletajo kakovost, dobro poznavanje uporabnika, vlaganja v razvoj in dolgoročna vizija. Boštjan Paradiž je izpostavil pomen vlaganj v infrastrukturo in razvoja gorskih centrov, pri čemer je opozoril tudi na potrebo po bolj trajnostno usmerjenem turizmu z več poudarka na kakovosti kot množičnosti. Sara Stepanjan je poudarila, da podjetje TOPER gradi na kakovostnih in trpežnih izdelkih, ki niso podrejeni hitrim modnim spremembam, kar pomeni tudi bolj premišljeno in zahtevnejšo podjetniško pot. Nino Žičkar je predstavil pristop podjetja MINT Sports, ki izhaja iz konkretnih potreb uporabnikov in razvija rešitve na podlagi njihove izkušnje, med drugim tudi inovativna športna očala z dioptrijo. Jani Goltes pa je izpostavil pomen podjetniškega razmišljanja, navduševanja mladih za ustvarjanje ter vlogo kadrov kot ključnega temelja pri gradnji prepoznavne blagovne znamke.



Sklepna okrogla miza, Na trgu inovacij, je odprla širši pogled na razvojno prihodnost Slovenije. V razpravi sta sodelovala dr. Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartis d.o.o., in dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Govorca sta poudarila, da je ustvarjanje višje dodane vrednosti tesno povezano z inovativnostjo, razvojem in sposobnostjo prilagajanja globalnemu konkurenčnemu okolju. Štefanič Anderluh je izpostavila, da je razvoj inovativnih zdravil izjemno kompleksen proces, saj zahteva usklajevanje več vzporednih procesov in ustvarjanje nečesa povsem novega. Ob tem je opozorila tudi na pomen ugodnega in predvidljivega poslovnega okolja, saj na investicijske odločitve multinacionalk vplivajo stroški surovin, dela in podpornih storitev ter splošna fleksibilnost okolja. Wostner pa je poudaril, da med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji izstopajo tista, ki znajo povezati operativno odličnost, učinkovit poslovni model in razvoj novih izdelkov ali rešitev, ki odgovarjajo na konkretne potrebe trga. Kot eno izmed perspektivnih področij je izpostavil tudi robotiko, avtomatizacijo in digitalizacijo, kjer Slovenija ima znanje in potencial, a mora za dolgoročno konkurenčnost razvoj še dodatno okrepiti.
 
Razprave so pokazale, da višja dodana vrednost nastaja na presečišču znanja, inovativnosti, podjetniške pobude in mednarodne usmerjenosti, kar predstavlja temelj za dolgoročno konkurenčnost Slovenije. Zato si bodo na SPIRIT Slovenija tudi v prihodnje prizadevali za spodbujanje povezovanja gospodarstva, športnega in tehnološkega razvoja ter inovacij, saj so ti elementi ključni za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in ustvarjanje trajnostnih poslovnih modelov z globalnim dosegom.
 
Dogodek je pripravil SPIRIT Slovenija s podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter v sodelovanju s partnerjem, Inštitutom za strateške rešitve.
 
Foto: SPIRIT Slovenija

 

Preberite še:

V Planici o prihodnosti zimskih športov in podnebni odpornosti v Sloveniji

 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.