Konkurenčnost brazilskega gospodarstva v obdobju 2013-2014
Na seznamu svetovnega indeksa konkurenčnosti za obdobje 2013-2014 Svetovnega ekonomskega foruma (World Economic Forum - WEF) se je Brazilija uvrstila na 56. mesto, kar je slabše kot v preteklem letu, ko je zasedla 48. mesto med 144 državami. V predhodnih dveh časovnih obdobjih se je brazilsko poslovno okolje in s tem konkurenčnost izboljševala, v zadnjem letu pa je ponovno padla na primerljivo raven iz 2009-2010.
Konkurenčnost brazilskega gospodarstva po letih
- 2008-2009 - 64. mesto
- 2009-2010 - 56. mesto
- 2010-2011 - 58. mesto
- 2011-2012 - 53. mesto
- 2012-2013 - 48. mesto
- 2013-2014 - 56. mesto
K temu je pripomoglo poslabšanje posameznih makroekonomskih kazalcev (75. mesto), dostop do kreditov ter pomanjkanje napredka na najbolj kritičnih področjih, kot so delovanje državnih ustanov (80. mesto), učinkovitost vladanja (124. mesto), korupcija (114. mesto) in nizka stopnja zaupanja v politične strukture (136. mesto). K zmanjšanju konkurenčnosti je dodatno pripomoglo pomanjkanje razvoja in izboljšanje kvalitete celotne infrastrukture (114. mesto), zdravstva (121. mesto) ter predvsem zaprtost gospodarstva (144. mesto).
Poleg neprimerne in zastarele infrastrukture, ostaja največja ovira za višjo gospodarsko rast in izboljšanje poslovnega okolja zapleten davčni sistem, ki močno bremeni gospodarstvo, neprimerno izobražena delovna sila, vladna birokracija, restriktivna delavska zakonodaja ter korupcija.
|
Ovire pri poslovanju v Braziliji |
2014 |
2013 |
|---|---|---|
|
Neprimerna infrastruktura |
19,7 |
17,5 |
|
Davčni predpisi |
16,8 |
18,7 |
|
Davčne stopnje |
15,1 |
17,2 |
|
Neučinkovita vladna birokracija |
14,9 |
11,1 |
|
Restriktivna delavska zakonodaja |
11,7 |
10,1 |
|
Korupcija |
7,3 |
6,0 |
|
Nezadostno izobražena delovna sila |
5,8 |
7,4 |
|
Politična nestabilnost |
2,7 |
0,9 |
|
Dostop do virov financiranja |
2,6 |
3,9 |
|
Nezadostne zmogljivosti za inovacije |
1,2 |
1,8 |
|
Neprimerna etika domače delovne sile |
0,6 |
0,6 |
|
Politična nestabilnost |
0,5 |
0,5 |
|
Predpisi o tuji valuti |
0,4 |
2,1 |
|
Kriminal |
0,3 |
1,0 |
|
Slaba zdravstvena oskrba |
0,3 |
0,8 |
|
Inflacija |
0,3 |
0,3 |
Navkljub izzivom Brazilija uspešno izkorišča svoje prednosti, kot so velikost domačega trga in razvejana poslovna skupnost (39. mesto) ter svojo razvojno naravnanost na področjih z višjimi dodanimi vrednostmi (36. mesto).
S težavami pri izboljšanju konkurenčnosti se poleg Brazilije spopadajo tudi ostala gospodarstva iz skupine hitro rastočih držav BRICS. Nekatera so prav tako nekoliko nazadovale; Indija (71. mesto), Južnoafriška republika (56. mesto), medtem, ko je Rusija (64. mesto) napredovala za tri mesta, Kitajska (28. mesto) pa z izboljšanjem za eno mesto ostaja najvišje uvrščena iz te skupine.
Ocenjuje se, da se bo trend dolgoročnega, postopnega izboljšanja brazilskega poslovnega okolja nadaljeval tudi v bodočnosti. K temu bo najbolj pripomogla relativna politična in gospodarska stabilnost, nadaljnje večanje domačega trga in kupne moči, zmerno izboljšanje infrastrukture ter krepitev demokratičnih institucij. Makroekonomska strategija in razvojna politika bosta še nadalje privabljala tuje investicije ter vplivala na večanje ravni zaposlenosti, kar bo vplivalo na povečanje domačega povpraševanja. Največja ovira za višjo rast ostaja davčni sistem, ki močno bremeni gospodarstvo, neprimerno izobražena delovna sila, razbohotena birokracija ter omejen dostop do virov financiranja.
Pripravila:
Kristina Radej
Pooblaščena ministrica
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Braziliji
Gospodarski oddelek São Paulo
E: kristina.radej@gov.si
