Kriza turškega sektorja bele tehnike

 

Prodaja, izvoz in proizvodnja se krčijo

Turški sektor bele tehnike, eno ključnih evropskih proizvodnih središč, se je leta 2025 znašel v izrazito zahtevnem obdobju.
Po podatkih združenja turških proizvajalcev bele tehnike (TÜRKBESD) je domača prodaja v 6 glavnih skupinah izdelkov leta 2025 medletno upadla za -3 %, v Q1 2026 pa za dodatnih -10 %.

Izvoz, ki predstavlja približno 70 % celotne proizvodnje, je leta 2025 upadel za -10 %, v Q1 2026 pa za kar -23 % v primerjavi z Q1 2025.

Upad izvoza se neposredno odraža tudi v proizvodnji, ki je leta 2025 upadla za -14 %, v Q1 2026 pa za -21 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Skupna prodaja je leta 2025 dosegla 9,9 mio enot, kar je -19 % manj kot leto prej. V Q1 2026 je prodaja upadla za -21 % v primerjavi z Q1 2025.

V sektorju delujejo številna domača in mednarodna podjetja, kot so:
 

• Arçelik
• BSH
• Dyson
• Electrolux
• Haier Europe
• Miele
• Samsung
• Versuni (Philips)
• Vestel
• in številni drugi, ki se že soočajo z upadom naročil.

Kljub temu Turčija ostaja 2. največje svetovno proizvodno središče bele tehnike s 7 % globalnim deležem in letno proizvodnjo 29 mio enot. Sektor zagotavlja 60.000 neposrednih in 600.000 posrednih delovnih mest.
 

 

Strukturni stroškovni pritiski in trgovinske omejitve

Industrija se sooča z več strukturnimi izzivi.
 

• Med glavnimi so rast stroškov energije, surovin in financiranja ter povečana negotovost v globalnem trgovinskem okolju.
• Dodatno breme predstavljajo protidampinški postopki in druge trgovinske zaščitne politike, ki vplivajo na ceno vhodnih materialov in podaljšujejo dobavne procese.
• Poseben izziv ostaja odvisnost od uvoza določenih tehničnih materialov, saj domača proizvodnja v nekaterih segmentih ne dosega vseh industrijskih zahtev. To povečuje ranljivost sektorja na nihanja cen in trgovinske omejitve.
• Dodatno breme predstavljajo tudi okoljske in regulativne dajatve, ki vplivajo na stroškovno strukturo in denarne tokove podjetij. Največje breme predstavlja okoljski prispevek GEKAP, katerega enotne dajatve so se od leta 2020 povečale za več kot 1.500 %. Letno finančno breme GEKAP je v sektorju leta 2025 doseglo približno 3 mlrd TRY, kar močno vpliva na načrtovanje proizvodnje in denarni tok. Industrija zato predlaga začasno odpravo ali prepolovitev obveznosti ter spremembo metodologije izračuna, saj trenutni sistem, ki temelji na teži izdelka, povzroča nesorazmerne obremenitve.  

 

Energetska učinkovitost kot razvojna priložnost

Kljub negativnim trendom je sektor bele tehnike naredil pomemben napredek na področju energetske učinkovitosti, saj novi gospodinjski aparati dosegajo bistveno nižjo porabo energije kljub večji zmogljivosti.

Široka uporaba energetsko učinkovitih izdelkov bi lahko zmanjšala porabo energije na ravni države, povečala učinkovitost proizvodnje, okrepila izvozno konkurenčnost ter prispevala k okoljskim ciljem.
Sektor zato predlaga davčne olajšave, finančne spodbude in lažji dostop potrošnikov do tovrstnih izdelkov.
 

Konkurenčno okolje

Eden ključnih elementov konkurenčnega okolja so stroški proizvodnje, ki vključujejo cene surovin, energije, logistike in financiranja.

Podjetja z nižjimi proizvodnimi stroški, zlasti iz Azije, ustvarjajo močan cenovni pritisk na evropske in regionalne proizvajalce, kar sili industrijo v stalno optimizacijo proizvodnih procesov in selitev dela proizvodnje v stroškovno ugodnejša okolja.

Poleg tega imajo pomembno vlogo tudi nihanja cen ključnih vhodnih materialov, kot so jeklo, plastika in elektronske komponente, ki neposredno vplivajo na končne marže.

Proizvajalci se vse bolj osredotočajo na razvoj energetsko učinkovitih naprav, povezljivost pametnih domov, uporabo umetne inteligence ter trajnostne materiale. Inovacije na teh področjih ne izboljšujejo le uporabniške izkušnje, temveč omogočajo tudi višje prodajne marže in boljšo tržno pozicijo.

 
Viri:

• Factiva
• Dunya
• Foto: iStock

  

Preberite še:

Globalni trendi na področju strojev in naprav

Poslovno okolje Turčije
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.