Makedonija z najnižjo rastjo na Zahodnem Balkanu, nova revidirana napoved Svetovne banke
Svetovna banka je navzgor popravila napoved rasti makedonskega gospodarstva v letih 2025 in 2026
Svetovna banka v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih ocenjuje, da bo gospodarstvo države letos zraslo za 3,0 odstotka, kar je 0,1 odstotka več od prejšnje projekcije. Za leto 2026 je napovedana 3,2-odstotna rast oziroma 0,2-odstotna rast glede na prejšnjo oceno.Od držav v regiji bo letos rast v Bolgariji 2,8-odstotna, Hrvaška 3,0-odstotna, Bosna in Hercegovina 3,2-odstotna, Albanija in Črna gora po 3,5-odstotna, Kosovo 3,9-odstotno in Srbija 4,2-odstotno.
Leta 2025 naj bi celotna regija Zahodnega Balkana zrasla za 3,7 odstotka, leta 2026 pa za 3,9 odstotka.

Zasebna potrošnja in investicije naj bi imeli ključno vlogo, zlasti na Kosovu, v Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Hkrati naj bi upočasnjena rast v evrskem območju zagotovila le omejeno podporo izvozu.
Svetovna banka verjame, da bi načrt Evropske komisije za rast Zahodnega Balkana lahko podvojil gospodarstvo regije v desetletju, s čimer bi podprl pristop k EU ter izboljšal financiranje infrastrukture in povezovanje trga.
Glavna tveganja pa so geopolitične napetosti. Ruska invazija na Ukrajino ostaja pomemben dejavnik pri oblikovanju regionalnih obetov. Vsako nadaljnje stopnjevanje bi lahko povzročilo večje gospodarske motnje v regiji.
Zamude pri izvajanju strukturnih reform bi lahko ovirale izplačevanje sredstev EU državam Zahodnega Balkana in odložile možnosti pristopa sedanjih držav kandidatk k EU. Poleg tega se lahko nekatera gospodarstva soočijo z dodatnimi izzivi pri izvajanju velikih infrastrukturnih projektov, ki jih financira EU.
Svetovna banka pričakuje, da bo svetovna gospodarska rast letos znašala 2,7 odstotka in da bo na enaki ravni ostala tudi v letu 2026, pri čemer poudarja, da je ta stopnja nezadostna za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja.
Po besedah namestnika glavnega ekonomista Svetovne banke Ayhana Koseja je to stopnja, s katero svet "lahko živi", ni pa dovolj za izboljšanje življenjskega standarda ljudi, tako v bogatejših kot v revnejših državah sveta.
Poročilo banke opozarja tudi na dodatne ovire za ta scenarij, od povečane politične negotovosti in neugodnih sprememb v trgovinski politiki do geopolitičnih napetosti in vztrajne inflacije do naravnih nesreč, povezanih s podnebjem.
Vir: www.ekonomijaibiznis.mk
Pripravilo:
Društvo slovenskih in makedonskih podjetnikov
e-naslov: contact@dsms.mk