Na azerbajdžanskem trgu je obilo priložnosti za slovenska podjetja

V četrtek, 10. januarja 2012 se je v prostorih Generalnega Sekretariata Vlade RS v organizaciji Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija, javna agencija) uspešno zaključil seminar Kako poslovati z Azerbajdžanom, ki se ga je udeležilo 50 predstavnikov slovenskih podjetij. Trenutek za vstop na azerbajdžanski trg je idealen, saj gre za hitrorastoči trg z izjemnim potencialom in s priložnostmi v vseh gospodarskih panogah, treba pa si je izbrati pravega lokalnega strateškega partnerja, biti potrpežljiv in spoštovati kulturne razlike.

 

Udeležencem seminarja je Boštjan Skalar, vršilec dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenija, javna agencija uvodoma pojasnil, da je bil z ustanovitvijo agencije SPIRIT Slovenija narejen pomemben korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »Združitev in povezovanje ključnih stebrov slovenskega gospodarstva - področij podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - v eno institucijo prinaša številne sinergijske učinke, ki se bodo odrazili na zagotavljanju učinkovitega podpornega okolja za slovenska podjetja.« Kot je dejal, med ključnimi nalogami nove agencije tudi naprej ostaja podpora in spodbujanje podjetij pri vzpostavljanju in širitvi poslovanja na tujih trgih, delovanje agencije pa bo sledilo usmeritvam predstavnikov slovenskega gospodarstva, torej podjetjem.
 

Mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je poudaril, da je Azerbajdžan poleg Kitajske, Indije, Rusije, Turčije in Kazahstana v letošnjem letu v okviru strateškega dokumenta Mednarodni izzivi 2013 definiran kot eden ključnih trgov za slovensko internacionalizacijo. »Priložnosti, ki jih Azerbajdžan ponuja za slovensko gospodarstvo je veliko, naši cilji so usmerjeni predvsem v povečanje slovenskega izvoza v to deželo in obsega azerbajdžanskih investicij v Slovenijo.«

»Azerbajdžan si je v okviru svojih razvojnih načrtov do leta 2020 za cilj postavil čim prej diverzificirati svoje gospodarstvo, tako da ne bi bili preveč odvisni od energetskega sektorja,« je dejal Azar Khuduyev, začasni odpravnik poslov z Veleposlaništva Republike Azerbajdžan v Ljubljani. V preteklosti je bila namreč večina sredstev iz naftnih virov vložena zgolj v izgradnjo energetske infrastrukture, po njegovih besedah pa je zadnjih nekaj let v nekdanji sovjetski republiki viden občuten gospodarski napredek, saj se pospešeno razvija tudi ne-naftni sektor. Poudaril je tudi zgodovinsko podobnost obeh dežel in medsebojno naklonjenost k poslovanju.
 

Predsednik društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, Ivan Bašin, je predstavil delovanje društva, ki je predvsem usmerjeno v krepitev sodelovanja med Slovenijo in Azerbajdžanom na področjih gospodarstva, šolstva, znanosti, kulture, turizma in športa. »Društvo ima približno 80 članov, ki so dejavni v gospodarskih in družbenih dejavnostih, poslovnem ter znanstvenem svetu, med člani pa so tudi novinarji in veterani druge svetovne vojne, ki so bili soborci narodnega heroja Sovjetske zveze Mehdija Husejnzadeha – Mihajla,« je pojasnil.

Bilateralne ekonomske odnose in poslovne priložnosti med Slovenijo in Azerbajdžanom je predstavila Tanja Drobnič, vodja oddelka za internacionalizacijo na SPIRIT Slovenija, javna agencija. »Prepoznavnost Azerbajdžana v Sloveniji in obratno je še relativno slaba, o čemer priča tudi skromna blagovna menjava. Dežela ob Kaspijskem jezeru je v letu 2011 zasedla 85. mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnerji, v Sloveniji pa zaenkrat tudi ne beležimo tujih investicij iz Azerbajdžana,« je dodala. Predstavila je glavne gospodarske sektorje posamezne države in dodala, da so priložnosti za sodelovanje ponujajo na vseh področjih, predvsem pa na področju energetike, INK, prehrambni industriji, gradbeništvu, visokih tehnologijah in turizmu. Poudarila je, da je trenutno največja uvozna partnerica Azerbajdžana Turčija, izvozna pa Italija. 

Svoje izkušnje s poslovanjem na azerbajdžanskem trgu so predstavili predstavniki treh slovenskih podjetij, in sicer Dušan Olaj, generalni direktor podjetja Duol, d. o. o, Jasmin Kukavica, direktor prodaje za vzhodni trg v podjetju Iskratel, d. o. o. in Marjan Brenčič, direktor podjetja TRGO-MOKK, d. o. o. Strinjali so se, da gre za hitrorastoč trg z izjemnim razvojnim potencialom in čeprav je trenutek za vstop na ta trg idealen, pa trg ni profiliran, na njem vlada finančna nedisciplina in arabski model poslovanja. Slovenskim podjetjem, ki se bodo odločila vstopiti na azerbajdžanski trg so svetovali, da je bistvenega pomena najti pravega strateškega partnerja v Azerbajdžanu, saj si bodo na ta način precej olajšali vstop in poslovanje na tem trgu. Predvsem pa se je treba oborožiti s potrpežljivostjo, ker se posli sklepajo na dolgi rok in spoštovati kulturne razlike, saj se kljub dejstvu, da gre za nekdanjo sovjetsko republiko, Azerbajdžan in Rusija zelo razlikujeta.

Seminar je bil uvod v izhodno gospodarsko delegacijo slovenskih podjetij v Baku, ki jo organizirata SPIRIT Slovenija, javna agencija in partnerska azerbajdžanska izvozna in investicijska agencija AZPROMO. Gospodarska delegacija bo potekala od 15. do 16. januarja 2013 ob obisku predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, ministra Republike Slovenije za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Radovana Žerjava in državnega sekretarja na Ministrstvu Republike Slovenije za infrastrukturo in prostor Ljuba Žnidarja pri predsedniku Republike Azerbajdžan dr. Ilhamu Aliyevu.

Seminar je SPIRIT Slovenija, javna agencija pripravila v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

 
Fotografija: SPIRIT Slovenija, javna agencija
 

 

 

 

Uvodni nagovori in predstavitev Boštjan Skalar, Marjan Hribar, Azar Khuduyev, Ivan Bašin, Tanja Drobnič		Primer dobre prakse Dušan Olaj, Jasmin Kukavica, Marjan Brenčič